Praksa
JOGE

Śri Svami Šivananda

Izdajatelj:

SKUPNOST ZA BOŽANSKO ŽIVLJENJE

P.O. SHIVANANDANAGAR-249 192

Distt. Tehri-Garhwal, Uttaranchal, Himalaja, Indija

Osma izdaja: 2006

[ 2.000 izvodov ] 

V slovenščino prevedel: Rajko Jerama..

.....................      ....... (učitelj joge in meditacije)
( Sedež miru in meditacije Kranj )

©The Divine Life Trust Society

ISBN 81-7052-013-4

CENA: = 95/-

Izdal Svami Vimalananda za

Skupnost za Božansko življenje, Šivanandanagar,
in natisnjeno v tiskarni Yoga-Vedanta Forest Academy Press,

Šivanandanagar, Distt. Tehri-Garhwal, Uttarakhand,

Himalaja, Indija

ZALOŽNIKOVA OPOMBA

Ta knjiga Praksa joge spada med zgodnejša dela izpod peresa Njegove svetosti Šri Svamija Šivananda-dži Maharadža in je morda najstarejše. Pred mnogimi leti je izšla v dveh zvezkih in že dolgo ni več v tisku. Zdaj je zopet pred nami, le da v enem samem zvezku, v celoti.

Iz vsebine knjige je razvidno, da zajema različna področja, kar je izvrstno za seznanitev s potjo duhovnega načina življenja. Moč in prepričljivi izrazi Svamidžija sta novost zlasti v njegovih spisih, namenjenih kot splošno navodilo za vsakogar. Značilnost vseh njegovih predhodnih spisov je bila predvsem navdušujoče svarilo glede nujnosti iskanja duha v življenju, s čemer se začne pričujoča knjiga. Tovrstnemu uvodu običajno sledijo filozofija, etika in praktična navodila, ki v vsakem njegovem spisu vedno zavzemajo pomembno mesto. Tu gre za izjemen primer svetnika, ki iz svojih izkušenj neposredno nagovarja ljudi, ki so lačni in žejni trajnega zdravila in tolažbe sredi sveta mračnih pričakovanj in upov, ki ponujajo le malo zadovoljstva. Človek si mora opasati svoja ledja, da bi sam nekaj naredil, namesto da zgolj čaka čudež, ki naj bi se zgodil v toku evolucije narave. To početje je rezultat vsakogaršnega zdravega bitja, katerega obnovitev na trdnem in racionalnem temelju tvori filozofijo duhovnega življenja in služi kot nauk vsem posvečenim jogi.

Prepričani smo, da bo pričujoča knjiga vir navdiha za začetnike, hkrati pa ostala splošni vodnik tudi za napredne iskalce Resnice.

- SKUPNOST ZA BOŽANSKO ŽIVLJENJE

v

UVOD

Za pravilno misleče moške in ženske v splošnem velja, da uresničitev božje zavesti sprejmejo kot summum bonum obstoja, se pravi konec in cilj človeškega življenja, in potemtakem se jasno in obširno poznavanje različnih načinov in sredstev za dosego tega cilja ne bo izkazalo za nezaželeno. Dokler se duhovni iskalci s pomočjo nedvoumnih izrazov ne spoznajo s to natančno znanostjo, kakor so jo modrijani in svetniki že v davnini doumeli in vadili, bo izredno težko, če ne celo nemogoče, da bi dosegli mir, radost, blaženost, nesmrtnost in božjo zavest.

Iskreno sem prepričan, da bo ta knjiga dober pripomoček vsem vrstam aspirantov oziroma duhovnih iskalcev. Na kratko povzema številne praktične lekcije o karma jogi, bhakti jogi, radža jogi in džnana jogi. Ta knjiga bo nedvomno pomagala iskalcem na poti džñāne, da bi uživali v najvišji blaženosti intenzivne meditacije. Sledilci radža joge Maharši Patandžalija bodo v tej knjigi našli enako zanimive in dragocene 'lekcije' za doseganje popolne koncentracije in blaženega stanja nirvikalpa samadhija. Poleg tega bo služila kot božanska luč vsem bhaktam, da svoje misli usmerijo v bleščečo slavo svoje Išta devate. Učenci karma joge in hatha joge bodo našli veliko informacij in znanja, ki jim bo v neprecenljivo korist. Za duhovne aspirante bo ta knjiga darilo iz dežele bogov.

Če bo en samcati posameznik s pridom uporabil to knjigo, bodo moja iskrena prizadevanja služiti izraženemu Brahmanu (Brahma-karma) - človeštvu in svetu nasploh - več kot bogato poplačana.

Končni pomen Vedante je, da je dživa identična Brahmanu, katerega bistvena narava je sat-čit-ananda. Toda zaradi sile avidje (nevednosti) se posamična duša identificira s telesom, misleč, da živi le skozi življenjsko razdobje fizičnega telesa. V primežu možganov si domišlja, da ima le toliko znanja, kolikor ga lahko zaobjamejo možgani. Odnesejo jo čutni užitki, sredi katerih se vrtinči, kakor da iz njih sestoji resnična blaženost. Ko se zbudi iz sanj o nižjih telesnih stvareh in pogleda v višji svet duha, odkrije svoje zablode in ugotovi, da je istoveten z Brahmanom. Do tega odkritja mora priti vsaka utelešena duša skozi tri glavne duri glave, srca in mūladhare. Pri tem razseka srčni vozel (hridaja-granthi) in spozna svoj vseobsegajoči značaj; se skozi sahasraro dvigne nad možgane in doseže vsevednost in mojstrstvo nad skrivnostno silo, imenovano kundalini, ki leži v mūladhara čakri.  

Psihologi nam pravijo, da želja, kadar je nadzorovana, vodi do razvoja volje, ki v izjemni meri pripelje do vsemogočnosti. Obvladana kundalini vodi do neomejenih moči, kot so anima, mahima itd. To zavojevanje je zlahka dosegljivo, če se dvignemo nad želje čutov. Slednje se najbolje doseže s stalno meditacijo, nenehno jogijsko prakso in kontemplacijo. Vse to bo pomagalo pri osvojitvi deha-adhjase, pri odstranjevanju tančice nevednosti in pri končni vzpostavitvi v sat-čit-anandi Brahmanu.

vi

V glavnem obstajajo štiri poti in vse vodijo k istemu cilju - doseganju Božje zavesti. Poti so različne, a  cilj vseh enak. Štiri poti, ki so zasidrane v različnih stališčih, se imenujejo karma joga, namenjena dejavnemu človeku, bhakti joga, ki ustreza predanemu človeku, radža joga za mističnega človeka in džñāna joga za človeka ostrega razuma. Štiri poti si nikakor ne nasprotujejo, temveč se dopolnjujejo. Označujejo različne metode hindujske religije in kažejo, da so med seboj v srečnem sožitju. Religija mora vzgajati in razvijati celotnega človeka - njegovo glavo, srce in roke. Enostranski razvoj ni hvalevreden. Človek mora imeti Šankarovo pamet, Budovo srčnost in Džanakovo pridnost. Karma joga odstranjuje nečistoče uma in razvija srce. Bhakti joga odpravi opletanje uma. Radža joga ga ustali in razvija koncentracijo. Džñāna joga odstrani tančico nevednosti in prinaša spoznanje Sebe. Zato je treba vaditi vse štiri joge. Džñāna joga bi morala biti osrednji steber, preostale joge pa pomožna sredstva za hiter razvoj in napredek aspiranta na duhovni poti.

Delovanje, čustva in inteligenca so trije konji, povezani s tem telesnim vozom. Delovati morajo v popolnem sozvočju. Le tako lahko voz gladko teče. Celosten razvoj je nujen. Vedanta brez predanosti je suhoparna. Zato je bhakti brez džñāne nepopolna. Kako lahko nekdo, ki je spoznal svojo enost Atmana, opusti služenje svetu, ki je pravzaprav Atman v izraženi obliki? Bhakti nikakor ni ločena od džñāne, temveč je izredno koristna za njeno popolno doseganje.

Bhakti ni v nasprotju z džñāno. Obstaja vzajemna odvisnost med njima. Obe vodita k istemu cilju. Bhakti in džñāna nista nezdružljivi kakor npr. kislina in alkalna snov. Nekdo lahko združuje bhakti jogo z džñāna jogo. Sad bhakti je džñāna. Para bhakti in džñāna sta eno. Popolno znanje je ljubezen. Popolna ljubezen je znanje. Šri Šankara, advaita kevala džñāni, je bil velik bhakta Gospoda Harija, Hare in Devi. Džñāna  Deva iz Alande, veliki jogi, je bil bhakta Gospoda Krišne. Šri Gauranga je bil prefinjen advaita vedantični učenjak, a je kljub temu plesal na ulicah in prepeval Harijevo ime. Bhakti je torej mogoče združiti z džñāno za še večjo prednost.

"Svetim spisom ni konca in kraja; veliko je treba spoznati; čas je malo; ovir je veliko; tisto, kar je bistvo, je treba dojeti, tako kot to stori labod v primeru mleka, pomešanega z vodo."

O bralci, sinovi nektarja! Prebudite se. Odprite oči. Ne zapravljajte vsega svojega življenja za preučevanje oceana svetih spisov. Jaz sem vaš dobrotnik. Sem kozmični prijatelj. Lahko vam pomagam pri zastavljenem cilju. Asimilirajte, kar ste se naučili. Uporabite to v praksi. Korak za korakom se povzpnite po jogijski lestvici in dosezite vrhunsko stanje Božje zavesti. Nikoli, nikoli ne pozabite zadnje besede Ved: Tat Tvam Asi - dragi bratje, Ti si To.

Sarve Bhavantu Sukhinah!

Om Śantih, Śantih, Śantih!

vii

VSEBINA

ŚRI  SVAMI  ŠIVANANDA

Rojen 8. septembra 1887 v ugledni družini modreca Appajja Dikšitarja in številnih drugih priznanih svetnikov in razumnikov, je bil Śri Svami Šivananda naravno nadarjen za življenje posvečeno študiju in praksi vedante. Pridruženo temu je imel prirojeno željo, da bi služil vsem, in prirojen občutek enotnosti z vsem človeštvom.

Njegova strast do služenja ga je pritegnila k poklicu zdravnika in kmalu se je usmeril tja, kjer je menil, da bo njegovo služenje najbolj potrebno. Malezija ga je poklicala. Pred tem je urejal medicinski bilten in veliko pisal o zdravstvenih problemih. Ugotovil je, da ljudje najbolj potrebujejo pravo znanje: širjenje tega znanja je spoznal za svoje poslanstvo.

To je bila privolitev Boga in njegov blagoslov, da se je zdravnik telesa in duha odpovedal svoji karieri in sprejel življenje odrekanja, da bi se usposobil za dušno oskrbo človeka. Leta 1924 se je naselil v Rišikeshu, kjer je izvajal strogo pokoro in kmalu zasijal kot velik jogi, svetnik, modrec in dživanmukta.

Leta 1932 je Svami Šivananda ustanovil Šivanandašram. In štiri leta kasneje se je rodila Skupnost božanskega življenja. Leta 1948 je bila organizirana Gozdna akademija Joga-Vedanta. Njen cilj in namen sta bila širjenje duhovnega znanja in usposabljanje ljudi glede joge in vedante. Leta 1950 se je Svamidži lotil bliskovite turneje po Indiji in Cejlonu. Leta 1953 je Svamidži sklical "Svetovni parlament religij". Svamidži je avtor več kot 300 knjig in ima učence po vsem svetu, ki pripadajo  vsem narodnostim, religijam in prepričanjem.  Branje Svamidžijeve literature pomeni piti iz vrelca najvišje modrosti. 14. julija, 1963 je Svamidži vstopil v mahasamadhi.

PRAKSA   JOGE

1. poglavje

CILJ  JOGE

Definicija  joge

Izraz ‘joga’ izhaja iz sanskrtskega korena ‘judž', ki pomeni 'združiti'. V duhovnem smislu je to proces, s katerim jogi uresniči istovetnost dživatme in Paramatme. Joga pomeni združitev z Gospodom. To je cilj človeškega življenja. Joga je adhjatmična znanost, ki uči metodo združevanja človeškega duha z Bogom. Joga je božanska znanost, ki ločuje dživo od pojavnega sveta čutnih predmetov in jo poveže z Absolutom.

Harmonija je joga. Joga je enost z Brahmanom. Joga je združitev z Brahmanom. Bivanje v Brahmanu je joga. Joga je zedinjenost, homogenost, enakost z Brahmanom. V Patandžalijevih joga sutrah  je zapisano: "V času združitve videc (puruša) počiva v svojem nespremenjenem stanju."

V Dattatreja samhiti boste našli: "Sarvačinta paritjagat nisčinta joga učjate – stanje, v katerem ni sankalpa-vikalpe, kot posledica odpovedi tvorni volji, se imenuje joga." Ponovno je opredeljeno: "Joga-samadhih samatavastha dživatma-paramatmanoh – dživatma postane identična z Brahmanom. To je joga." Bhagavad Gita pravi: "Jogah karmasu kausalam – joga je veščina delovanja" in "Samatvam joga učjate – ravnovesje se imenuje Yoga." Kako se to stanje joge doseže, je opisano na naslednjih straneh.

Splošno pomensko se joga nanaša na karma jogo in bhakti jogo, radža jogo, džñāna jogo, hatha jogo, mantra jogo in laja jogo. V ožjem smislu pomeni aštanga jogo ali radža jogo Maharši Patandžlija.

Besedo joga se v sekundarnem pomenu uporablja tudi za vse dejavnike, ki sestavljajo jogo, ki so koristni za končni dosežek ali izpolnitev joge. Jogi je tisti, ki je dosegel najvišji samadhi.

Joga in džñāna

Džñāna joga je kraljevska pot in je opisana v vseh praktičnih obravnavah Vedante. Začetna točka je poslušanje besedil Vedante iz ust globokega in razumevajočega učitelja. Samo Upanišade lahko dajo natančno znanje o Brahmanu. Pravilno poslušanje od začetka do konca bo poslušalca prepričalo, da je končni pomen vseh svetih besedil v doseganju istovetnosti individualne duše z Brahmanom. Dvom glede veljavnosti besedil vedante, ki so priznani vir Brahme džñāne, se ob poslušanju razblini. Drugi korak je premislek o slišanem. Razumu je dovoljeno, da z vseh strani preuči pomen besedil Vedante. Vse morebitne dvome v zvezi z naravo Brahmana, ki je predmet raziskovanja, so odpravljeni z razumskimi sklepi. Prepričanje o absolutni naravi Jaza, ki sledi poslušanju in razmisleku, zatem potrdimo še z izkušnjo, ki temelji na podlagi globoke meditacije o Jazu. Stalna meditacija odpravi vse možne oblike sprevrženega znanja in ovir (viparita- bhavana ) v obliki vtisov dejanj in razkriva pravo naravo Jaza. V trenutku, ko je absolutni značaj Jaza spoznan, se pojavni svet umiri skupaj s svojim vzrokom, majo. Cilj je tedaj dosežen in iskalec postane popoln Paramahamsa. "Ko vidimo Brahmana kot najvišjega in najnižjega povsod, so vsi vozli našega srca presekani, vse žalosti se razblinijo, vsi dvomi izginejo in naša dela postanejo nična." – Mundaka upanišada, III-ii, 8.

Isti cilj lahko jogiji dosežejo tudi s kontemplacijo Brahmana brez lastnosti. Sveta besedila, denimo to pred nami, očitno kažejo, da je kontemplativna predanost Absolutnemu drugo sredstvo osvoboditve:

"Dotični Vzrok lahko dojamemo s premislekom o Njegovi naravi s pomočjo besedil Vedante, pa tudi s kontemplacijo Njegove absolutne narave."

"Cilj, ki ga dosežejo filozofski poizvedovalci,  dosežejo tudi premišljevalci."

Besedilo šrutijev, ki zanika kontemplacijo Brahmana, naj bo razumljeno v smislu, da je Brahmana kot takega nemogoče kontemplirati. Podobno velja za besedilo, ki navaja nezmožnost Njegovega spoznavanja, kar pomeni, da po svoji absolutni naravi nikoli ne more postati predmet spoznanja. Vse metode spoznavanja in kontemplacije Brahmana temeljijo na tistem vidiku Brahmana, ki je zelo blizu Absolutu. Ta vidik izgine, ko spoznavalec ali premišljevalec preneha obstajati kot neodvisna entiteta.

V liniji joge se od iskalca ne zahteva izostrenega intelekta. Zadostuje, da je popolnoma moralen, samo-obvladan in predan svojemu učitelju. Tudi učitelju ni treba biti tako učen in poglobljen kot v prvem primeru. Biti mora vedenjsko čist in temeljito poznati tradicionalno izročilo.

Popoln modrec džñāna joge, ki je učen in moralen, lahko daje lekcije filozofije in kontemplacije celo dvema svojima učencema povsem različnih umskih sposobnosti.

Četudi je kontemplacija sredstvo osvoboditve, nazadnje lahko opazimo, da ni tako učinkovita in pomembna kakor filozofska preiskava; ker človek po odstranitvi preprek greha lažje spozna Brahmana s slednjim kakor s prvim. Tistemu, ki s pomočjo kontemplacije stremi k uresničitvi Brahmana, svetujemo, naj nadaljuje z znanstveno metodo Patandžalija.

POMEMBNA  RAZLIKA 

Joga zatre mentalne spremembe. Jogi trudoma začepi svoj um; tako kot začepimo zamašek. On poskuša povsem izprazniti svoj um.

Džñāni se med meditacijo oziroma v fazi nididhjasane niti malo ne ukvarja z umom, čeprav ga je uvodoma s pomočjo same trudoma umiril. Počiva v Brahmanu skozi Brahmakara-vritti, ki se ustvari s poslušanjem mahavakje , denimo ’Tat tvam asi ’ ali ‘Aham Brahma asmi ’.

Ta Brahmakara-vritti je satvična modifikacija, parinama satvične antahkarane, ki ovija, obdaja in objema Brahmana. Džñāni ostaja sakši  ali tiha priča mentalnih modifikacij (ne zatre vrittijev, kakor  to stori jogi). ter uporablja um in telo kot orodje. Džñāni je vedno v samadhiju, tudi med delom, medtem ko lahko jogi vstopi v samadhi le v zaprtih prostorih, sedeč v asani (džada samadhi). Jogi je v budnem stanju, ko ni v transu ali ko zapusti samadhi, podvržen maji. Džñāni ne želi sedeti v asani. On je v samadhiju tudi med hojo (čaitanja samadhi ). Jogi ne more delati, medtem ko je v samadhiju, medtem ko džñāni lahko. Metoda se razlikuje. Jogi ima um pod nadzorom. Džñāni ima dvojno zavest, tako kot izurjen človek tipka na pisalni stroj ali igra na klavir, gospodična pa se ukvarja s pletenjem ali vezenjem, hkrati pa se oba pogovarjata s svojimi sosedi.  Za džñānija ne obstaja "v transu” in "izven transa". Vedno je v samadhiju. Kadar dela, ga maja  sploh ne prizadeva.

Med jogo in vedanto obstaja razlika na samem začetku. Radža jogi začne z buddhijem in voljo; ali pravilneje rečeno, začne neposredno z Atmanom. Džñāna jogi razsoja, razmišlja, razločuje, analizira in sintetizira. To je metoda savitarka. Uporablja doktrino ‘neti-neti ’ - niti to, niti to; jaz nisem telo; jaz nisem um; jaz sem sat-čit-ananda – aham Brahma asmi. Kar misli, to tudi postane. On namreč skladno z Bhramara-kita njajo nenehno in intenzivno misli, da je Brahman, in postane Brahman. Radža jogi vse vrittije pretvori v en sam vritti, savikalpa samadhi, in s tem, ko se odpove tudi temu zadnjemu vrittiju, vstopi v nirvikalpa samadhi in tedaj spozna, da je Brahman.

Džñāni doseže takojšnji  mukti. Jogi gre skozi različne stopnje, od čakre do čakre, znanstveno. Prečka raven za ravnjo. Oba se srečata na stičišču, suddha Brahman.

Beda posvetnega življenja

Glede na to, da ste v spreminjajočem se svetu z vseh strani močno obdani in se vrtinčite v različnih pogojih, vas stalno premetavajo zablode in trpinčijo bolečine, kakor prašni delček peska, ki lebdi sredi velikega kamna. Ko zdaj pomisliš na večnost časa, kakršen je v svoji pravi naravi, teh sto let človeškega življenja lahko označiš kot trenutek. Če je tako, čemu potem tako zelo ceniš svoje življenje, ki je zavoljo silnih želja obupno na vse vrste načinov? Ali je še kdo v življenju tako ponižan kakor ti, ki si razvajen zaradi svojega grobega uma? Fuj za tako neenakopravno življenje, katerega ni mogoče šteti za pomembnega. Če primerjamo to Zemljo z neštetimi vesolji, jo lahko štejete le za atom. Res je presenetljivo, da visoko ceniš to vesolje, polno bolečin. V tem arhaičnem vesolju ne moreš najti niti enega predmeta, ki je sladek in koristen dlje od pomežika. V tem smislu je res čudovito videti raznolikost vesolja. Celo največje osebe bodo sčasoma postale najnižje med vsemi. Vsi užitki, pa tudi véliki ljudje in njim podobni so stvar preteklosti. Kje je potemtakem gotovost obstoja vseh predmetov zdaj? Neštete dežele s svojimi vladarji in bogastvom so vse izginile kakor sipek pesek; nebeški svetovi (devaloke) s svojimi Indrami in bogastvom so vsi izginili ko blisk na svodu nad nami; nedoločljive so meje števila vesolj, njihovih stvarnikov (Brahm), kokonov sveta in dživ, ki so prišli in izginili. Kje so torej vsi predmeti, ki so izginili izpred oči? Kje je potem stalnost tega zemeljskega življenja?  Do tega nevednega stanja si se ponižal zgolj zaradi svojih želja, podeljenih iluziji dolgih sanj telesne utvare sredi temne noči neresnične maje. Dovolj, dovolj je bilo vseh smrti, ki si jih doživel v prejšnjih življenjih. Na tej zemlji ni niti enega vrednega predmeta, bodisi na začetku, vmes ali na koncu. Ali niso vsi ustvarjeni predmeti prevlečeni z lakom uničenja? V svojem vsakdanjem življenju lastno telo uporabljaš za grozljiva grešna dejanja, prepovedano početje in neizmerne razvade. V mladosti si obdan z nevednostjo; v odrasli dobi se zapleteš v žensko mrežo; v starosti stokaš pod bremeni samsare in šibkosti. Na koncu umreš.  Kdaj boš našel čas, da se posvetiš vrlinam in krepostnim dejanjem, če si vseskozi tako zaposlen? Kako se je zgodilo, da se ta maja  poigrava in pleše na tem svetu? Ta prikazen tvojega uma pleše v gledališču tega vesolja na glasbo čutnih organov. Če so med odpiranjem in zapiranjem vek rojeni in uničeni številni Brahme, kaj si ti, mali jaz, pred njimi?

Samo ponavljaš ista včerajšnja dejanja in žanješ trenutno srečo, užite stvari pa se spet ponovijo. Včeraj videno se danes spet prikaže. Ponovno si nadeneš okraske, s katerimi si se sinoči z navdušenjem okinčal. Toda celo inteligentnim osebam se ne zagnusijo in brez sramu vedno znova uživajo v njih. Kakor nevedni otroci, ki vedno znova okušajo sladkarije, ki trenutno nudijo sladkost, tudi ti trpiš, ker ne poznaš prave poti. Dnevi, tedni, meseci, leta in juge se vrstijo znova in znova kakor prej in nič novega se ne pojavi. Bogastvo, ki edinole povzroči, da se v možganih vrtinčijo množice misli, ti ne bo prineslo blaženosti. To bogastvo, po katerem hlepi um in je po svoji naravi zelo minljivo, je popolnoma neuporabno kakor s kačo ovito socvetje vzpenjalke, ki se razrašča po zidu. Prana, ki je kakor kaplja deževnice, ki kapne s konca na glavo obrnjenega lista, izven sezone zapusti telo. To življenje je minljivo ko jesenski oblaki ali svetilka brez ghija ali oceanski valovi. Življenje in smrt sta dve dejanji v prizoru (drami) Žonglerja (Brahmana). V resnici nihče ne pride ali odide. Življenja onih, ki so se osvobodili ponovnega rojstva, so resnična in najplemenitejša; življenja drugih pa so kakor življenja starih oslov. Ničesar ni tako škodljivega kot to življenje, ki je po svoji naravi pokvarljivo in minljivo v podeljevanju užitkov. Ogenj želja vas je dovolj opekel. V trenutnem stanju vas celo kopanje v ambroziji ne bo ohladilo. Te nenehne želje so tiste, ki povzročijo bolečino ponovnega rojstva, najtežjo med vsemi bolečinami. To telo, ki sestoji iz mišic, črevesja, urina in blata ter je podvrženo spremembam, saj je enkrat debelo, drugič vitko, “zasije” v tem zemeljskem obstoju preprosto zato, da bi prestajalo bolečine. Koliko lepote se pravzaprav lahko užije v tem telesu, zgrajenim iz krvi, mesa in kosti, ki je nagnjeno k gnitju, ki je enako za bogate in revne in ki je podvrženo rasti in razpadu? To telo je lažna zračna vreča, napolnjena z gnilo zelenjavo, urinom, fekalijami in različnimi vrstami nečistoč.

Kakšno srečo je mogoče dobiti skozi na vrvice obešene lutke ženskih teles, sestavljenih iz sklepov, mišic, kosti in mesa? Kje je lepota ženske? Resnična lepota je izžarevanje notranjega Atmana. Poglejte stanje oči, obraza in telesa ženske po teden dni trajajočem vročičnem napadu. Kam je izginila lepota? Kakšno je stanje telesa, če se tri dni ne okopamo? Smrad je ogaben. Poglej na senilno žensko, staro 85 let, ki sedi na vogalu z vnetimi očmi, skrčenimi lici in kožo. Kje je lepota v tem senilnem, nagubanem stanju? Analizirajte ženske organe, spoznajte njihove njihovo pravo naravo in se jim popolnoma odpovejte. Če začnete secirati to telo na meso, kri, kosti, boste v kratkem zasovražili željo po ženskah. Ljubezen in navezanost na žensko uniči buddhi, mukti in krepostna dejanja ter povzročita krčenje srca.

Če poželenje po ženskah, ki vse užitke napaja, usahne, potem bodo izginile vse posvetne spone, ki imajo podlago v umu. Celo najbolj virulenten strup ni strup; toda čutni predmeti so resnično takšni; prvi oskruni samo eno telo, medtem ko drugo oskrunja mnoga telesa v vseh zaporednih rojstvih. Ste igračkasti pes, ki ga je razvadila ženska kaprica. Ste suženj želja, čustev in strasti. Kdaj se boš dvignil iz tega bednega stanja? Osebe, ki kljub spoznanju glede odsotnosti sreče tako v preteklih kakor tudi v sedanjih škodljivih predmetih sveta, pri čemer se nenehno zapletajo vanje s svojimi naklonjenimi mislimi, si zaslužijo naziv osla, če ne še kaj hujšega. Če ne nimate viveke, če se ne trudite po svojih najboljših močeh za odrešitev, če svoje življenje preživite v jedenju, pitju in spanju, ste dvoživka. Rekel bi, da ste slabši od živali. Kajti morali se boste naučiti nekaj lekcij od živali, ki imajo nadzor nad sabo.

Na eni strani so škorpijonovi piki. Muhe, hrošči, komarji in trnje vas vznemirjajo na drugem vogalu. Sonce vas opeče poleti, pozimi pa drgetate od mrzlice. Gripa, kuga, vnetje slepiča, gangrena, ošpice in druge bolezni so pripravljene, da vas požrejo. Strah, zabloda, žalost, beda in nesreča vas morijo vsak trenutek.

Želje, jeza, ljubosumje, skrbi, tesnoba in skrbi vas mučijo prav sako sekundo. Smrt oseb, ki ste jih najbolj ljubili, vam povzroči hud šok. Vendar se nikoli ne boste odrekli bežnim čutim užitkom tega neresničnega, zemeljskega obstoja. Takšna je zavajajoča globina čutnega užitka. Govorili boste prek ahankare: "Oh, jaz sem mogočen človek. Sem zelo inteligenten. Lahko storim kar koli. Ni Išvare." Sukal boš svoje lepljive muštace in ko te bo škorpijon ostro pičil, boš grenko vzkliknil: "O Narajana, pomagaj mi." Če lasje osivijo, boš izumil različna barvila, da bi jih počrnil. Izumil boš "tonik iz opičjih žlez" za pomladitev. Če ti izpadejo zobje, si boš dal vdelati nove umetne zobe. Ljudje ne opustijo "volje do življenja in uživanja". Zares prave pokveke! Brezupni primerki!

Globoko premislite. Sprašujte se. Presodite. Neprestano imejte satsango. Opravljajte nesebično služenje, niškama jadžñjo. Razvijajte štiri sredstva kvalifikacije, sadhana čatuštaja. Študirajte Gito, Brahma sutre, ducat  klasičnih Upanišad, Joga-Vasišto in Viveka Čudamani Śri Šankare. Odpravite svoje dvome z obračanjem na učene sanjasije. Obrnite se na šravano, manano, nididhjasano. Odstranite tančico nevednosti in se spočijte v stanju saččidanande. "Atma va are draštavjah šrotavjo mantavjo nididhjasitavjah.   – Jaz moramo videti, slišati ter misliti Nanj, dovolj poglobljeno." (Brihadaranjaka upaniššada, IV-5.

Opomba: poželenje je močna sila, katere se je zelo težko znebiti. Torej naj večini od vas predočim naslednjo miselno sliko. Žensko je treba zares častiti kot Mater ali Śakti. Ona je Stvarnica in Negovalka vesolja. Njo  je treba častiti. V Indiji se religija ohranja prav s pomočjo ženske pobožnosti. Predanost je temeljna značilnost hindujskih žensk. Sovražite poželenje, vendar nikoli žensk.

Cilj življenja

Atman, naš resnični Jaz, je Brahman. Je čist, nedeljiv, vseprisoten, vsemogočen, čist in popoln. Je obstoj-znanje-blaženost Absoluta. Je brezčasen, brez prostora, brez vzroka, svoboden in samosijajen.

V gibanju narave se Jaz predstavlja na različne načine. V fizični zavesti Atman postane materialno Bitje, annamaja puruša. V vitalni zavesti postane pranamaja puruša. V mentalni zavesti postane manomaja puruša. V nadmentalni zavesti, pod prevlado Resnice, postane vidžñānamaja puruša. V zavesti univerzalne blagoslovljenosti postane povsem blažen, vse uživajoči ananandamaja puruša. V zavesti, ki je lastna božanskemu samozavedanju, postane vsezavedajoča Duša, Izvor in Gospodar vesolja, Čaitanja Puruša. V zavesti, ki je lastna stanju čistega, božanskega obstoja, je Sat Puruša. Človek lahko ima eno ali vsa ta izkustva, saj je v svojem bistvu božanski.

Uresničitev Boga

Radža Džanaka je Boga spoznal v trenutku. Radža Khatvanga se je samouresničil v eni muhurti. Radža Parikšit ga je spoznal v enem tednu. Svami Rama Tirtha je potreboval dve leti. Realizacija sploh ni težka. Enostavnejša od česar koli drugega. Je celo lažja od učenje logike ali matematike. Ko enkrat discipliniraš svoj um in ga usmeriš na lakšjo, bo preprosto ostal fiksiran nanjo brez kakršnih koli težav. Um je dober tovariš. Odvisno od tega, kako ga usposobite. Je precej voljan in poslušen služabnik. Nič ni tako prijetno kakor meditacija. V celoti Ananda. Zgolj radost. Zgolj sreča. Le odločno moraš začeti. To je tisto, kar se želi. Črpajte navdih iz življenj mahatm, kot so Śri Aurobindo, Śri Ramana Maharši ali Siddharudha Svamidži. Obstaja veliko gorečih  sadhakov, praviloma vsi izobraženi in plemeniti sanjasiji. Gibajte se v njihovi bližini. Razčistite svoje dvome. Usvojite metodo. Gojite intelektualno prepričanje, intelektualno razumevanje Atmana, Brahmana. Prakticirajte nididhjasano. Pogumno korakajte s praporom šraddhe, grbom vairagje in trakom Pranava Omkara po brahmičnem polju nididhjasane. Čaka vas resnična zmaga v doseganju Brahma Sakšatkare. Potrudite se. Prebudite se, vstanite in se ne ustavljajte, dokler ne prispete na cilj. V dveh ali treh letih boste samouresničeni, če ste goreči in iskreni.

2. poglavje

TEMELJ JOGE

Potreba po guruju

Tadviddhi pranipatena pariprasnena sevaja;

Upadeškhjanti te džñānam džñāninastattva daršinah.

"Vedi to: po poti izkazovanja spoštovanja, spraševanja in služenja, od poznavalcev, ki so izkusili Resničnost, prejel boš znanje. "    -   Gita, IV-34.

Prisluhni besedam Joga-Vasište: "Pravemu raziskovalcu znanja, bodo gurujeve besede omogočile, da spozna svoje lastni Jaz. Ačarjeva milost, harmonično povezana z njegovim učencem, bo slednjemu na skrivnosten način omogočila neposredno zaznati brahmično načelo: notri, čeprav je nemogoče, da bi Guru bodisi pokazal na Brahmana kot to ali ono bodisi da bi učenec razumel, kakšen je, še preden bi le-Tega neposredno zaznal. To stanje je zelo redko dosegljivo brez pomoči Guruja in duhovnih knjig. Če se vse troje združi, t.j. ačarja, džñāna-šastre in pravi učenec, potem je gotovo, da bo položaj onkraj vsake sužnosti dosežen. "

Guru je tisti, ki odstrani avarano ali tančico nevednosti. Preden se približaš Guruju, moraš gojiti predanost Guruju, odstraniti bi moral malo ali umazanijo z niškama karma jogo in prakticiranjem jame in nijame, vikšepo oz. raztresenost pa z upasano in jogo. Biti moraš utrjen v mentalni resnicoljubnosti in mentalni brahmačarji. Biti moraš prost džive-bhavane. Potem bo Guru začel s šravano in te poučil skrivnost 'Tat Tvam Asi' mahavakje. Seveda ne smeš pozabiti, da ti Guru lahko podeli parokša džñāno, lahko odpravi tvoje dvome, kljub vsemu pa je iskreni individualni napor nujno potreben. Ne nasedaj lažnemu vtisu, da lahko s tem, ko prineseš pet vrčev vode iz Gangesa, dosežeš mukti po zaslugi gurujeve milosti. V nekem smislu ti noben  Guru, niti Išvara ne moreta dati mukti. To je prepuščeno vašemu lastnemu prizadevanju. Šastre prikazujejo pot, Guru pokaže obraz Brahmana, na vas pa je, da se boste potrudili osebno seznaniti z Brahmanom prek zadostne mere nididhjasane. Ne delajte te resne napake, da, če boste ostali tihi in se pretvarjali v služenju, boste užili mukti po Gurujevi milosti. Sat-čit-anando morate okusiti sami s svojo divja drišti: "Pašjanti džñāna čakšusah" (Gita, XV-10). Šastre predpisujejo šravano, manano in nididhjasano.  Če bi lahko pridobili mukti zgolj s šravano iz Gurujevih ust, potem bi bilo odveč dodajati manano in nididhjasano. Manana in nididhjasana sta prepuščeni aspirantu za njegovo lastno prizadevanje.

Uddharedātmānātmānam, Nātmānam avasādajet.

"Naj človek dvigne z Atmanom svoj jaz, naj svojega Jaza (Atmana) ne poniža; " - Gita, VI-5.

V podporo zgornjemu mnenju pozorno prisluhnite naslednjemu citatu iz Joga-Vasište: "Znotraj sebe naj vsakdo spozna To s svojo lastno džñāno, s pomočjo ačarje in razumevanjem pravega pomena šrutijev."

Izbor kandidatov

Ničesar ni možno storiti glede človeka, katerega cilj je denar in čigar misli so osredotočene na ženske ali užitek. Ničesar, prav ničesar, tudi ko gre za moškega, v katerem prevladujejo močne višaja-samskare in pri katerem je prisoten bahirmukha-vritti in za povrh v svoji duši daje zatočišče poželenju in jezi (kama-krodha-parajana) – (Gita, XVI-12). Ničesar ne morete storiti v primeru človeka, ki je popolnoma zadovoljen s plitkimi užitki tega drobnega, ubogega posvetnega obstoja. Če mu izročite izvod Avadhuta Gite avtorja Śri Dattatreje ali izvod Vivekačudamani izpod peresa Śri Šankare, ki vsebujeta dragulje neprecenljive vrednosti, mladeniču, staremu 25 let, ki se je pravkar vrnil iz Anglije z britanskimi kvalifikacijami in ki se je pravkar poročil z mlado damo, pri kateri vasane silovito zapolnjujejo njen sistem, bo knjigo preprosto vrgel v koš za smeti. Nikoli ga ne bo zanimala. Njegove misli so zatopljene v neatmične predmete. Njegov mentalni tok teče v drugo smer. Džñāna-šastre, kot so Joga Vasištha, Gita, Upanišade itd., so za tega človeka neuporabne.

Vendar če temu človeku damo isto knjigo čez dvajset let, ko trpi za kronično porabo, ko je izgubil ženo in edinega sina, ga bo nedvomno veliko bolj zanimala. Vplivate lahko na človeka, katerega zorni kot se je popolnoma spremenil. (1) Vedantične samskare (vtisi ki jih povzročita poslušanje in študij vedantskih knjig), (2) Antarmukha-vritti (ko je um nagnjen k introspekciji in introviziji) in 3) Mokša-parajanata ali cilj osvoboditve kot edino pribežališče, so tri pomembne kvalifikacije za iskalca Brahma-džñāne. Precej zlahka lahko vplivate na človeka, ki ima te tri kvalifikacije, saj je njegov um dovzeten za spoznanje.

Zaupanje v svete spise

Brahmana se je treba naučiti s pomočjo šrutijev; neodvisno razmišljanje in sklepanje nimata ničesar skupnega s tem. Badarajana vedno išče zatočišče v besedah Ved. Šrutiji so nezmotljivi in avtoritativni. Šruti  pramana je nadrejena zaznavanju. Slednje pripelje do napak. Zaznavanje kozarca je v resnici zaznavanje kozarca minus ostali svet. Posoda in preostali svet sta neposredno predstavljena umu. Šele tedaj je možno zaznavanje. Kako lahko atomski um vidi preostali svet? To je nemogoče. Zato zaznavanje ni tako avtoritativno in zanesljivo kakor so to šrutiji. Vidite modro barvo v akaši. To je napačno pripisovanje oz. adhjasa. Ne morete se zanašati na pramano  zaznavanja. Šrutiji so razodetja. So neposredne superintuitivne izkušnje rišijev ali modrecev. Šrutiji podajajo natančno znanje o Brahmanu. Hkrati odstranijo vaš pramanagata-sandeha, dvom o veljavnosti vedantskih besedil. Bog ali Brahman je atindrija, zunaj dosega čutov; avang-mano-gočara, zunaj dosega uma in govora. Šruti je osnova nididhjasane. Brahmakara-vritti nastane ob poslušanju mahavakij, denimo ’Tat Tvam Asi ’, ‘Aham Brahma Asmi ‘ , iz šrutijev. Džñāna joga je nemogoča brez šravane in manane. Nekateri učeni bedaki, modri bedaki, ki se pretvarjajo, da imajo razum, medtem ko v resnici svoje domislice in preference zamenjujejo z razumom, izjavljajo, da bodo sprejeli le tisti del šrutijev, ki nagovarja razum. Nikoli se ne bodo rešili iz tega kroga posvetnega prerajanja (samsare-čakre). Samo neodvisno sklepanje in razmišljanje ne zadostuje na duhovni poti. Nepogrešljivo je potrebna vera.

Brahmačarja*

 O Saumja! Dragi duhovneži, sinovi nektarja, otroci nesmrtnosti ! Danes moje srce prekipeva od veselja. Skupaj z vsemi vami se vedno znova radostim, kajti zdaj sem dobil redko in čudovito priložnost, da se vam na uslugo.

*Predavanje na srednji šoli Dharma Sabha, Lakhimpur-Kheri, 9. 12. 1932.

Danes vas želim nagovoriti o najpomembnejši temi, življenjsko pomembni temi, in sicer o brahmačarji. Brahmačarja je čistost v mislih, besedah in dejanjih. Brahmačarja je celibat, vzdržnost.  Vključuje nadzor ne le nad spolim oz. reproduktivnim organom, ampak zajema tudi vse druge organe. To je opredelitev brahmačarje v širšem pomenu besede. Brahmačarja vključuje izgradnjo značaja ali pravilno oblikovanje značaja. Brahmačarja je sine qua non, najpomembnejša. Je véliki desideratum, stvar, ki je najbolj zaželena. Je življenjskega pomena. Pravijo, da je znanje moč. Toda jaz pogumno trdim, prepričan skozi praktične izkušnje, da je značaj moč in da značaj prevlada nad znanjem.

Vsak od vas bi si moral po svojih najboljših močeh prizadevati, da pravilno izoblikuje svoj značaj. Vse vaše življenje in uspeh v življenju bosta v celoti odvisna od oblikovanja vašega značaja.   Vsi sijajni ljudje na tem svetu so dosegli svojo veličino s pomočjo značaja, poudarjam samo z značajem. Izjemne osebnosti tega sveta so si pridobili lovorike slave, ugleda in časti samo z značajem.

Bog je rasa  ali bistvo. "Raso vai sah " - Rasa je virja. Z doseganjem rase  lahko dosežeš večno blaženost, - "Rasam hi eva ajam labdhva anandi bhavati."

Virjo ali življenjsko moč dosežeš tako, da se utrdiš v brahmačarji in obratno. Brahmačarja je ačara ali ravnanje, s katerim dosežeš ali pridobiš Brahmana (Boga, obstoj), zato je rečeno: "Ačarah prathamo dharmah - prva in glavna dolžnost brahmačarje je doseganje ačare."

Na podlagi samega doseganja ali vzpostavljanja ačare lahko dosežeš polno starost, večno srečo, slavo in moškost. Polno starost lahko dosežete, tudi če ste brez vseh drugih lastnosti, samo z vzpostavitvijo ačare. Pri ačari gre oblikovanje značaja. Imeti morate dober značaj, sicer boste izgubili brahmačarjo ali virjo, življenjsko energijo, in si s tem priklicali zgodnjo smrt. Šrutiji razglašajo, da  je za človeka polna življenjska doba sto let. To lahko dosežete že zgolj z vzpostavitvijo brahmačarje.

Zapomniti si morate še eno stvar: "Skrivnosti dolgoživosti lahko temeljijo predvsem na preudarnosti pri izbiri hrane in pijače, zmernosti, treznosti, čistosti, vse to pospremljeno z optimističnim pogledom na življenje, zato niti požrešneži ali pijanci niti brezdelneži, niti razvajenci ne morejo upravičeno upati, da bodo dosegli polno starost."

In tako prvi indijski zakonodajalec Manu pravi, da morajo učenci med šolanjem pridobiti navado nadzora nad svojimi čutnimi organi tako, da se odpovedo pijači, mesu in dišavam, cvetličnemu okrasju, alkoholu in seksu, pekoči hrani in vsem nasilnim dejanjem, pa tudi olju, šminki, nošnji čevljev, dežnikov itd., igram na srečo, obrekovanju, lažem, gledanju žensk, medsebojnim udarcem in spanju z drugimi. Učenec ne sme nikoli, niti v sanjah, poskusiti izpustiti svoje virje. Če to stori prostovoljno ali zavestno, ne opravi svoje dolžnosti. To je zanj smrt. To je greh. Je padla žrtev. Če se mu to pripeti v sanjah, bi moral moliti k Bogu in se s tem učvrstiti v pridobivanju virje. Samo z brahmačarjo si lahko zagotoviš telesni, umski in duhovni napredek v življenju. Vi bi morali s polnim srcem in predanostjo moliti k Bogu.

V nadaljevanju je navedenih osem ang, udov brahmačarje. To je osem vrst prekinitev, tako rekoč, v akhandi oziroma neprekinjenemu toku prakse brahmačarje. Tem osmim prekinitvam se morate skrbno izogibati z  iskrenim naporom in čuječo previdnostjo.

1. Daršana - gledanje dekleta ali ženske s poželjivim srcem.

2. Sparšana - dotikanje.

3. Keli - igranje z njo.

4. Kirtana - hvaljenje njenih lastnosti pred prijatelji.

5. Guhja-bhašana - pogovarjanje z njo na samem.

 6. Sankalpa - misel ali spomin nanjo.

 7. Adhjavasaja - močna želja po telesnem stiku z njo.

 8. Krija nivritti - spolno uživanje. *

Džñāni oz. poznavalec Brahmana, ki je ustaljen v svoji svarupi, je edini pravi brahmačari višjega ranga.

Celo gospodar, ki se ljubi s svojo zakonito ženo v predpisanih dnevih (ritu)  zaradi nadaljevanja potomstva in ohranitve svoje rodovne  linije, prav tako upravičeno velja za pravega brahmačarija, v skladu z družinsko etiko.

Dragi moji bratje, vitalna energija, virja, ki podpira vaše življenje, ki je prana vseh pran, ki sije v vaših iskrivih očeh, ki žari v vaših sijočih licih, je največji zaklad za vas. Dobro si zapomnite to točko. To je kvintesenca krvi. Ena kapljica semena je izdelana iz 40 kapljic krvi. Zapomnite se, kako dragocena je ta tekočina, se pravi virja! Ali ste v celoti dojeli pomen in vrednost tega vitalnega bistva življenja? Virja je vsa moč. Virja je ves denar. Virja je Bog. Virja je Sita. Virja je Radha. Virja je Durga. Virja je Bog v gibanju. Virja je dinamična volja. Virja je Atma-bala (sila duše). Virja je Božji vibhuti. Gita pravi: "Paurušam nrišu - jaz sem seme ali potentnost v ljudeh." Virja je bistvo življenja, misli, inteligence in zavesti.

Ko jo enkrat izgubimo, je do izteka življenja ne uspemo povrniti z zaužitjem kakršne koli količino mandljev, živčnih tonikov, mleka, smetane, sira ali čjavana-praše ali makaradhvadže. Ta tekočina, če jo skrbno hranite, vam služi kot glavni ključ, s katerim lahko odprete vrata božanskega kraljestva ali elizejske blaženosti in za vsakovrstne višje dosežke v življenju.

Slab spomin, prezgodnja starost, impotenca, različne vrste očesnih bolezni in obolenj živčevja so posledica prekomerne izgube te življenjsko pomembne tekočine. Pretresljivo je videti, da je veliko naših mladostnikov, ki zaradi izgube te življenjsko pomembne tekočine hodi s tresočimi se nogami,  z bledimi obrazi, namesto da bi skakali sem ter tja z okretnimi in hitrimi koraki, z živahnostjo in vitalnostjo kakor veverica.

Zelo skrbno varujte to življenjsko tekočino, dragi bratje. Postanite jogiji s čistostjo misli, besed in dejanj. Urdhvaretas je tisti, pri katerem se pretaka semenska energija navzgor do možganov, kjer se shrani kot odžas šakti, ki se uporablja za kontemplativne namene pri vadbi meditacije.

Pri urdhvaretasu se semenska energija pretvori v duhovno energijo, odžas. Proces transmutacije se imenuje "spolna sublimacija". Urdhvaretas nima mokrih sanj. Kot tak ne le pretvori seme v odžas, ampak tudi preverja s svojo jogijsko močjo, s čistostjo misli, besed in dejanjem, zaustavi samo nastajanje semena v testisih.
___________________________________________________

*Ta pravila veljajo tudi za ženske v odnosu do moških.

To je velika skrivnost. Alopatski zdravniki verjamejo, da celo pri urdhvaretih med celibatom poteka tvorba semena in da se tekočina ponovno absorbira v kri. To je zmota. Ne razumejo notranjih jogijskih skrivnosti. Tičijo v temi. Njihov pogled se dotika le grobe sfere vesolja. Z jogijskim uvidom ali jogijskim čakšujem (notranje oko modrosti) izurjen jogi prodre v subtilno, skrito naravo stvari. Pridobi nadzor nad astralno naravo

semena in s tem prepreči nastanek same tekočine. Seme izhaja iz samega kostnega mozga. V subtilnem stanju ga najdemo v vseh telesnih celicah.

Obstajata dve vrsti brahmačarje, in sicer fizična in mentalna. Fizična vključuje nadzor nad telesom. Mentalna pa nadzor nad slabimi mislimi. Pri mentalni brahmačarji v um ne vstopijo nobene slabe misli. Umska brahmačarja je nekoliko težja od fizične brahmačarje, vendar se z iskrenim prizadevanjem lahko dobro ustalite v mentalni brahmačarji. Pred seboj morate ohraniti zamisel o mentalni brahmačarji. Potem jo boste kmalu uresničili. O tem ni nobenega dvoma.

Džapa, vadba asan, muder, pranajame, pratjahare, dharane, same, dame, študij Gite, Ramajane in drugih svetih spisov, satvična hrana, kirtana (petje Gospodovega imena), popolna zaposlenost uma s takšnim ali drugačnim delom, molitev, meditacija, vičara, izogibanje slabi družbi, vse našteto te bo popeljalo zelo daleč pri doseganju ali vzpostavljanju brahmačarje.

Navedel vam bom seznam satvičnih prehranskih izdelkov. Uživajte mleko,

sadje, riž, mungo fižol (mung dāl), ječmen, pšenični kruh, mandlje, sladkorne bonbone, smetano, sir, maslo, zeleno zelenjavo, črni poper itd.

Odpovejte se čebuli in česnu. Čebula in česen sta slabša kakor meso. Odpovejte se mesu, ribam, alkoholnim pijačam in kajenju. Meso lahko rodi znanstvenika, nikoli pa ne filozofa, modreca ali satvične osebe. Meso vzbuja strasti. Odpovejte se gorčici, olju, asafoetidi in čiliju, močno začinjenih jedi, pekočega karija, čatnijev, čaja, kave itd.

Siršasana in sarvangasana vam bosta v veliko pomoč pri tem, da boste urdhvaretas. Imenujeta se tudi viparita-karani mudra. Posebej so jih oblikovali naši stari rišiji, kot so Gheranda, Matsjendra in Gorakša, da bi nas naredili urdhvaretas jogije.

Med vsemi vami je morda skrit Shakespeare ali Kalidasa, skriti Wordsworth ali Valmiki, potencialni svetnik, potencialni Xavier, Akhanda Brahmačari, kot je Bhišma, Hanuman, Lakšmana, Svami Dajananda, Višvamitra ali Vasištha, morda sijajen znanstvenik, kot je Dr. J. C. Bose ali Faraday, ali jogi, kot sta Džnana Deva ali Gorakhnath, filozof, kot so Sokrat, Kant, Šankara ali Ramanudža, bhakta, kot so Tulasi Das, Ram Das ali Ekanath.

Prebudite torej svoje skrite sposobnosti, vse opisane potencialne energije s pomočjo brahmačarje ter hitro dosezite Božjo zavest in premagajte tegobe tega posvetnega življenja z njegovim spremljajočim zlom rojstva, smrti, strahu, žalosti itd.

Odsotnost brahmačarje

Odsotnost brahmačarje je resna težava. Brez prakse celibata ni možen noben duhovni napredek. Sperma je dinamična sila. Preoblikovati ga je treba v odžas šakti. Tisti, ki si zelo želijo uresničitve Boga, bi morali neprekinjeno gojiti celibat. Družinski gospodarji prelomijo zaobljube brahmačarje zaradi svoje šibkosti in zato ne dosegajo nobenega napredka v duhovnih praksah. Splezajo dva klina po duhovni lestvi in takoj padejo na tla zaradi pomanjkanja brahmačarje. Trošenje semena povzroča živčno šibkost, izčrpanost in prezgodnjo smrt. Spolni akt uničuje vitalnost duha in telesa, pokvari spomin, razumevanje in intelekt ter upočasni duhovni napredek. Ni mi treba obširno govoriti o pomenu brahmačarje in slabostih, ki jih prinaša odsotnost brahmačarje, kajti v vseh svojih pismih opominjam o tej temi. Tudi tukaj vam bom povedal nekaj pomembnih metod, s katerimi lahko ohranimo to semensko moč in jo pretvorimo v odžas-šakti.

Dosledno upoštevajte zaobljubo brahmačarje. Naj mož in žena razumeta in se zavedata njenega pomena in slave. Spominjajte se svetnikov brahmačarijev in od tod črpajte navdih. Post obvladuje strast. Umirja čustva. Ko se postite, ne dovolite, da bi um razmišljal o živilih in okusnih jedeh. Izogibajte se pretiranemu postu. To bo povzročilo šibkost. Prilagojena dieta je izredno pomembna. Uživajte satvično hrano, kot so mleko, pšenica, leča itd. Odpovejte se pekočemu kariju in čatnijem, pijači, mesu, kajenju itd. Ne družite se z ženskami in jih ne glejte niti na sliki. Veliko vadite džapo. Vadite koncentracijo, asane in pranajamo. Zelo dejavno zaposlite svoj um s koristnim delom ali jogijskimi praksami. Sposobni boste obvladati svojo strast, če boste dosledno upoštevali zgornja navodila do zadnje črke. Če vam ne bo uspelo, se mi lahko smejite. Blagor človeku, ki obvladuje svojo strast, saj bo kmalu uresničil Boga.

Mitahara

Mitahara je zmernost v hrani in pijači. Težka hrana povzroči tamasično stanje in vodi le v zaspanost. Že rahla preobremenitev želodca zmoti meditacijo. Um je neposredno povezan z gastritičnimi živci v trebuhu. S  težkim želodcem boste čutili precejšnje nelagodje pri asanah. Lotevala se vas bo tudi zaspanost. V Giti boste našli:

Nātjaśnatastu jogoasti na čaikāntamanaśnatah;

Na čātisvapnaśīlasja džāgrato naiva ča Ardžuna.

"Za jogo ni, kdor jé preveč in ne kdor sploh ne jé, Ardžuna; pa tudi tisti ne, ki je prekomerno nagnjen k spanju ali ki ostaja buden." (VI-16)

Juktāhāravihārasja juktačeṣṭasja karmasu;

juktasvapnāvabodhasja jogo bhavati duhkhahā.

"Za tistega, ki zmeren je v hrani in zabavi, zmeren v naporih delovanja,
zmeren v spanju in budnosti, zanj je primerna joga, ki odpravi žalost."(VI-17)

Mitahara pomeni napolniti polovico želodca z trdno hrano, četrtino z vodo, preostanek pa je prost za širjenje želodčnih plinov. Popolnoma satvičen opoldanski jogijski jedilnik sestoji iz polovice krožnika mleka z nekaj riža in sladkorja, kar aspirantu nudi idealna hranila. Vzemite pol žlice mleka le pred spanjem. To bo zelo dobro vplivalo na sadhano. Nočni obroki morajo biti zelo, zelo lahki.

Obstaja splošno zmotno prepričanje, da je za zdravje in moč potrebna velika količina hrane. Ampak največ je odvisno od asimilacije in absorpcije. Na splošno glavnina hrane pri številnih osebah odide neprebavljena skupaj z blatom. Ljudje imajo zvečine navado, da si nabašejo želodec. Navsezadnje je za človeka na tej zemlji potrebno zelo malo. Mleko, mandlji, ghi, skuta itd. sploh niso tako nujni za rast, zdravje in moč. Bogati ljudje slepo hlastajo po teh stvareh, ker so sužnji želja. Razglejte se po Maharaštri in Pandžabu, kjer žilavi kmetje pri  svojih 83-ih letih živijo od kruha in malo čatnija ali dhāla. Ne uživajo ghīja, mleka ali skute. Neumni zdravniki se veliko ukvarjajo s kaloričnostjo, vrednostjo hrane različnih vrst hrane, vitaminsko teorijo, itd. Vse to je umska domišljija. To je bolj pratibhasika kakor resničnost. Če ne boste uživali mleka in ghīja, boste morali zaužiti veliko količino kruha in dhāla. Slednji je veliko bolj hranljiv kakor mleko. Je zelo, zelo nasiten. Ker mleko vsebuje veliko količino beljakovin, zadostuje za prehrano že manjša količina. Medtem ko morate v primeru kruha vzeti večjo količino. Če vzamete 2 kruha z mlekom in ghījem, boste morali vzeti 5 ali 6 kruhov s 4 žlicami dhāla. To je vse. Če boste dodali še 4 kruhe, boste nadomestili mleko in ghī. Vse to poseganje po mleku in ghīju je preprosto čista duševna šibkost. Sploh ne bi smeli razviti nobene navade. Navada pomeni suženjstvo. Navada pomeni šibko voljo, suženjsko miselnost. Ljudje s suženjsko miselnostjo so popolnoma neprimerni za prostost, za osvoboditev.

Jezik je vaš največji sovražnik. Je velik prijatelj razmnoževalnega čuta. Ker oba izhajata iz istega starša, tanmatre vode. Nadzor nad jezikom pomeni nadzor nad vsemi čutili. To je skrivnost. Nekoč je nek iskalec prišel k Gospodu Šivi po navodila. Slednji ni rekel niti besede. Prijel se je za jezik z eno roko, z drugo pa je držal reproduktivni organ, in to dvoje pokazal obiskovalcu. Aspirant je razumel tiha navodila Gospoda Šive in popolnoma obvladal ta dva organa. To ga je pripeljalo do nadzora vseh drugih čutov, kar mu je prineslo nadzor nad umom, notranji mir in končno mokšo.

Opuščanje soli

Sol je velik sovražnik. Spodbuja čustva in strasti. Sandilja Riši nam v Jogatattva upanišadi svetuje, naj opustimo sol. Tisti, ki izvajajo khečari mudro, ne smejo uživati soli. Celo ob morski obali ne bi smeli živeti, saj jim bo morski vetrič dražil tanko sluznico grla. Takšen je poguben vpliv soli. Kačji ugriz in pik škorpijona na človeka, ki se je odpovedal soli, ne bosta imela nobenega vpliva. Če vprašate alopatskega zdravnika o tem, kako se odpovedati soli, vas bo po nepotrebnem svaril. To je neumen človek. Nima pojma o jogijskih načelih in praksah. Predstavil bo teorijo želodčne prebave. Rekel bo: "Sol v trebuhu vstopa v sestavo klorovodikove kisline želodčnih sokov in zaradi opuščanja soli boste torej dobili dispepsijo." Popolna neumnost. Mahatma Gandhi-dži se je za več let odpovedal soli. Jogananda, Bengalec Sannjasi iz Lucknowa, je za več let opustil sol. Oba sta bila zdrava in močna. Takih primerov je nešteto. Sam sem nekaterim osebam uvedel dieto brez soli. Vsi so se dobro počutili. Prenehanje uživanja soli zelo pomaga pri meditaciji. Ohranja hladne živce in um. Na začetku boste kakšen mesec dni morda nekoliko trpeli zaradi stare navade. Potem bo vse v najlepšem redu. Zelenjavo, dhal in druge stvari lahko jemljete brez soli. Čez čas boste v njih lepo uživali. Tisti, ki so se odpovedali soli, lahko kruhu dodajo sladkor. To je koristen odklon.

Odrekanje - služenje tega Brahma-džñāni  

Kar zadeva usposobljenost za odrekanje, bi moral človek predhodno doseči popolno čistost uma, stabilnost intelekta, razločevanje med naravo in duhom, odpor do posvetnih užitkov vseh vrst, šad-sampatti (šest vrst moralnega bogastva) in gorečo željo po osvoboditvi. Če človek ne doseže teh kvalifikacij, odrekanje aktivnim življenjskim dolžnostim ne prinese želenega učinka. Vendar obstaja ena izjema. Če je človek dosegel petinsedemdeset let, se lahko odreče svetu ne glede na pomanjkanje teh kvalifikacij. Kajti v tem primeru je njegova starost zadostno jamstvo, da ne bo nikoli postal žrtev čutnih užitkov. Svoje zadnje dneve tako lahko mirno preživi v kontemplaciji in prestopi v novo življenje višjega etičnega razvoja. Za preostali svet vedska religija zagotavlja vrsto notranjega odrekanja, ki neposredno služi gnozi. Prva vrsta odrekanja, ki vključuje opustitev vseh aktivnih dolžnosti in čutnih užitkov, se deli na ti dve:

(1) Vividiša sanjasa ali odrekanje z namenom spoznati Brahmana

(2) Vidvat sanjasa ali odpoved poznavalca Brahmana.
Druga vrsta odrekanja je odprta za za vse. Ko človek spozna svojo istovetnost z Brahmanom, je upravičen, da se odpove svetu, a ne zaradi sledenja vedske odredbe, temveč v skladu z absolutno naravo Jaza.

Nekateri menijo, da so grehi, ki blokirajo vzpon znanja, dveh vrst:
(1) tisti, ki jih je mogoče uničiti z opravljanjem svetih dolžnosti,
(2) tisti, ki jih je mogoče pregnati z odpovedjo le tem.
Za doseganje čistosti uma je potrebno oboje. Pri tem je treba zagotoviti, da je čistost uma, ki nastopi pred odpovedjo, drugačne narave, kajti goreča ljubezen do čutnih užitkov, nepoštenost in druge slabosti, ki jih obsoja znanost o etiki, skozi uničenje latentnih vtisov zla izgubijo svojo oblast nad selivskim egom, kar oblikuje, tako rekoč, drugo naravo, s poštenim in iskrenim opravljanjem življenjskih dolžnosti.

Umirjenost, prepoznanje naše prirojene svobode, požrtvovalnost, in druge višje vrline so rezultati odrekanja. Zato sta tako delovanje in nedelovanje v pravem pomenu besede koristna za gnozo, in sicer po istem kanalu čistega uma.

Zagovorniki tega stališča vidijo skrajno nujnost odrekanja in zato domnevajo, da se je Radža Džanaka ( in druge dživanmukte) moral odreči svetu v nekem predhodnem življenju.

Drugi pa menijo, da je odrekanje koristno za gnozo, in sicer ne ker ustvarja čistost uma, ki je bistvena za rast znanja, ampak zato, ker je ena od bistvenih kvalifikacij iskalca odrešitve, ki jo izreka beseda uparati (absolutni mir) v vedskem besedilu, ki predpisuje kvalifikacije za kontemplanta Brahmana.

Tretje stališče je, da nobena vrsta skrivnih zaslug, ki jih sledilci šole Mimamse imenujejo apurva, bodisi v obliki čistosti uma ali mirnosti, ne izhaja iz odpovedi. Popolno znanje zahteva nenehno poslušanje, razmišljanje in kontemplacijo, ki jo lahko zagotovimo le v četrtem obdobju življenja.

Triletna osama

Ekanath je živel v svetu skupaj z ženo in otroki, vadil jogo predanosti in dosegel sajudžjo. Radža Džanaka je vladal Mithili in je sredi zaposlenosti s kraljevanjem dosegel džñāno. Svami Vidjaranja, avtor slovitega Pančadasi, je bil Divan v Vidžajanagaru. Delal je kot državni minister, prakticiral je meditacijo in, ostajajoč v svetu, uresničil Boga. Osrednji nauk Gite je uresničiti sebe v svetu in skozi svet.

Ovire za jogo ne prihajajo od zunaj, temveč od znotraj. Če ti je uspelo doseči popolno pratjaharo, lahko ostaneš, kjerkoli želiš. Vse to je nedvomno res. Toda le prisluhnite drugemu delu zgodbe. Ne bodite enostranski. Poglejte na drugo stran stran ščita.

Temu je verjeti, zveni v redu, vendar za večino ljudi ni izvedljivo. Lažje je reči, kakor storiti. Šri Aurobindo je pridigal o uresničenju sredi dejavnosti, vendar se je za vrsto let zaprl v sobo. Koliko Džanakov, Ekanatov in Vidjaranj imamo! Ti ljudje so bili v resnici joga-bhrašti-ji. To je razlog, zakaj so lahko v svetu prakticirali meditacijo. To je za veliko večino popolnoma nemogoče. Služiti Bogu in mamonu hkrati, je izjemno težko. Um se lahko posveča samo enemu. Gospod Jezus je izginil za osemnajst let.  Lord Buda se je za osem let umaknil v samoto v gozd Uruvala, kjer je današnja Bhodgaya. Svami Rama Tirtha je bil samotar v Brahmapuri dve leti. Mnogi so se v obdobju sadhane zatekli v samoto. Gautama Riši v svojih njaja sutrah piše, da so gorske votline, peščena rečna obrežja in planinska pobočja vsa zelo ugodna za meditacijo. Pričneš lahko v svetu, toda ob napredovanju se moraš premakniti v primerne kraje z gorsko pokrajino, ob morju, kraje ob bregovih čudovitih rek, kot sta Narmada ali Ganges. Ti vzbujajo blagodejen, vznesen vpliv. Običajni svet nudi precej neugodno okolje, ki vznemirja  in podžiga živce, samskare, želje in čute. Prisluhnite besedam Švetasvatara upanišade: "Na ravnem mestu, brez kamenčkov, ognja in gramoza, ob umu prijetnimi zvoki vode in gajev, ne bolečem za oči in umaknjen v pred vetrom zaščiteno votlino, naj človek v mislih posveti se Bogu." Umik v gozd je kot vstop na univerzo za opravljanje visokošolskega študija. Dosezite samospoznanje in ga razširite po svetu. To je prava džñāna jadžñā. To je najboljša od vseh pomoči. Če lahko odstranite avidjo, ki je osnovni vzrok človeškega trpljenja, če lahko spremenite psihologijo petdesetih oseb, je to pravo služenje državi. Gradnja bolnišnic, vodenje kšetre je zgolj socialni čistilni servis. Ne morete izkoreniniti zla. Premaknete ga z enega vogala na drugega, tako kakor se pri protinu seli bolečina in oteklina  z gležnja na koleno.

Sadhana čatuštaja

ŠTIRJE NAČINI ODREŠITVE

Aspirant mora imeti te štiri kvalifikacije, in sicer: viveko, vairagjo, šat-sampatti in mumukšutvo.

Zmožnost razlikovanja med Atmanom (Jazom) in anatmanom (ne-jazom), Sat (resničnim) in asat (neresničnim), Nitja (večnim) in anitja (ne-večnim), spreminjajočim se in nespremenljivim, ter drik (subjektom) in drišjo (predmet), se imenuje viveka. Ta je rezultat čistosti srca (čitta-suddhi) na podlagi niškama karme, nesebičnega dela.

Vairagja je brezbrižnost do uživanja predmetov tako tukaj kakor tudi v višjih svetovih. Kar si želimo, je viveka-purvaka-vairagja (vairagja kot rezultat viveke), opisana kot:

"Brahma satjam džagat mithja,

dživo brahma eva na aparah"

"Brahman je resničen, svet je pojaven, dživa je identična Brahmanu, ni drugačna." Samo ta vrsta vairagje bo resnično pomagala sadhaku.

"Vairagjasja phalam bodham

bodhasja uparatih phalam."

"Resnica te prave vairagje je Brahma-džñāna; in sad tega spoznanja je skrajno zadovoljstvo, stanje, v katerem ostajamo polni (paripurna)." Gre za  popolno uničenje čutnih želja. Izgine celo spomin na preteklo čutno vdajanje.

Obstajajo štiri vrste vairagje:
1. mridu (blaga), 2. madhjama (srednja), 3. adhimatra (intenzivna) in 4. para (najvišja).

Para-vairagja je tista zbranost, ki nastopi po Brahma-džñāni.

Naslednjih šest vrlin (šat-sampat), vzetih skupaj, velja za eno kvalifikacijo:

(a) Sama - mirnost, umirjenost uma. To se nanaša na nadzor uma.

(b) Dama - samonadzor. To se nanaša na obvladovanje čutov.

(c) Uparati - mirnost.

(d) Titikša - moč vzdržljivosti, stalno ravnovesje uma sredi užitkov, bolečine, vročine in mraza itd.

(e) Šraddha  - vera v svete spise in Gurujeve besede.

(f) Samadhana  - uravnovešenost uma, umirjenost in moč koncentracije.

Četrta kvalifikacija, mumukšutva, je intenzivno hrepenenje po osvoboditvi.

3. poglavje

ETIČNA KULTURA

 Sledi moralnemu življenju

Atman je osnova vsega. Obstaja intimni odnos med Atmanom in voljo. Volja je zgolj Atman, t.j. Bog, v gibanju oz. manifestirani obliki. Nobena duhovna kultura ali kultura volje ni možna brez etične kulture. Ta bo povzročila etično popolnost. Etični človek je močnejši od intelektualca. Etična kultura prinaša različne vrste siddhijev. Če preučite Patandžalijeve joga-sutre, boste našli jasen opis moči, ki se pojavijo ob upoštevanju jame , torej prakse ahimse, satje, asteja, brahmačarje in aparigrahe. Jama  je prvi korak v radža jogi. To je samcati temelj joge.

Ni nujno, da je filozof moralen in etičen človek;  vendar duhovni človek mora biti nujno moralen. Moralnost gre vštric z duhovnostjo. Moralnost sobiva z duhovnostjo. Sedemnajsto poglavje Gite omenja tri vrste tapasa (strogosti), in sicer telesno, verbalno in duševno;  v radža jogi kot ekvivalent tega nastopa vadba jame;  za budiste pa je to plemenita osemdelna pot. Vse našteto je idealno prilagojeno razvoju moralne plati  človeka. Sadačara ali pravilno ravnanje si prizadeva, da bi človek postal moralen, zato da bo lahko postal uttama adhikari za sprejem Atma-džñāne, najvišje tattve oziroma samouresničitve.

Vedno se morate potruditi, da boste po svojih najboljših močeh govorili resnico za vsako ceno. Na začetku lahko izgubite svoj dohodek. Toda na dolgi rok boste zmagovalci. Spoznali boste resnico Upanišad: "Satjameva džajate na anritam - samo resnica zmaguje, ne pa laž." Celo odvetnik, ki govori resnico na sodišču, ki ne kliče lažnih prič, lahko izgubi primer na začetku, ampak kasneje ga bodo sodniki in stranke cenili. K njemu se bo zgrinjalo na tisoče primerov. Sprva bo moral nekaj žrtvovati. Odvetniki se običajno pritožujejo: ""Kaj lahko storimo? Naš poklic je takšen. Mi moramo lagati. Drugače bomo izgubili svoje primere." To so vsi lažni izgovori. V Uttar Pradešu je bil odvetnik. Bil je mentalni sanjasi, ki je opravljal odvetniško prakso. Bil je prijatelj in dobrotnik sanjasijev in javnosti. Nikoli ni treniral lažnih prič. Nikoli se ni loteval kriminalnih primerov, a je bil kljub temu vodja odvetništva in so ga spoštovali sodniki, stranke in njegovi kolegi. Tudi premožen je bil. O moji prijatelji, odvetniki! Ali boste sledili pravkar omenjeneu plemenitemu zgledu odvetnika? Bodite resnicoljubni. Dosegli boste mir, bogastvo in vse. Ne morite svoje duše (atmahatja) skozi služenje denarja z nezakonitimi sredstvi, da bi imeli udobno življenje in da bi zadovoljil svojo ženo. Življenje na tem svetu je minljivo kakor mehurček. Prizadevajte si postati božanski. Satja je najpomembnejši element, če hočeš biti moralen.

Različne formule: "Ahimsa paramo dharmah – nenasilje je najvišja vrlina; Satjam vada – govori resnico; Dharmam čara – vrši krepostna dejanja; ljubi svojega bližnjega kakor sebe"; vse to je najbolje začrtano za razvoj moralnosti človeških bitij. Moralnost je osnova za uresničevanje atmične zedinjenosti ali enosti življenja ali advaitičnega občutka enakosti povsod. Etična kultura pripravi človeka na vedantično spoznanje: "Sarvam khalvidam Brahma - vse je Brahman."

Aspiranti dandanes delajo napako, ko naenkrat preskakujejo v dhjano in samadhi takoj po odhodu od doma, ne da bi prej opravili kakršno koli etično očiščenje. Um pa ostaja v istem stanju, čeprav so meditacijo izvajali petnajst let. V sebi imajo enako sovraštvo, željo, ljubosumje, idejo o superiornosti, dambho, egoizem itd. Meditacija ali samadhi nista mogoča brez etične kulture. Samadhi bo prišel sam od sebe, ko boste imeli etično popolnost. V tujih deželah je veliko okultistov, vendar ne kažejo nobenih duhovnih izboljšav, saj nimajo moralne oziroma etične kulture.

Dharma in adharma

Dharma in adharma (prav in narobe) sta relativna pojma. To je zelo težko natančno opredeliti. Včasih so celo modreci zmedeni pri ugotavljanju, kaj je v nekaterih posebnih okoliščinah prav in kaj narobe.  Riši Kanada, avtor Vaisešika suter, pravi: "Dharma je to, kar prinaša nisrejo in abhjudajo (najvišjo blaženost in vzvišenost). Prav je tisto, kar te povzdigne in približa Bogu. Tisto, kar te povleče navzdol in oddaljuje od Boga, je napačno. To, kar je storjeno v strogem skladu z navodili šaster, je pravilno in kar se počne v nasprotju z navodili šaster, je napačno. Ta je eden od načinov opredelitve teh pojmov. Delati skladno z božansko voljo je pravilno; delati v nasprotju z božansko voljo je narobe.

Splošnemu sloju človeštva je precej težko ugotoviti, kaj točno je božja volja v določenih dejanjih. Zategadelj, pravijo modrijani, bi se morali ljudje po nasvet zatekati k šastram, učenim panditom in uresničenim osebam. Čisti človek, ki je več let izvajal niškama karma jogo in ki že dolgo časa časti Boga, zlahka zazna božansko voljo, ko želi opraviti določena dejanja. Lahko sliši notranji, šepetavi, drobni glas. Običajni ljudje ne morejo pravilno slišati tega božanskega glasu iz notranjosti. Glas nečistega uma zmotno zamenjajo za božanski glas. Nižji nagonski um jih bo zavedel.

Tisto delo, ki um navda z vzvišenostjo, veseljem in mirom, je pravilno; tisto, ki prinaša depresijo, bolečino in nemir, pa je napačno. To je enostaven način za ugotavljanje, kaj je prav in kaj narobe. Sebičnost zamegljuje razumevanje. Če ima človek samo kanček sebičnosti v sebi, ne more ugotoviti, kaj je prav in kaj narobe. To zahteva čist, subtilen in oster intelekt. To najdemo v Giti: "Tisti, kateremu sta energija in vzdržnost domača in ve, kaj naj stori in česa ni treba, ter je poznavalec strahu in neustrašnosti, suženjstva in svobode, njegov razum je čist (satvičen).

Tisti, ki napačno razume dobro in slabo ter tudi, kaj bi bilo treba storiti in česa ne bi smeli storiti, ta je strasten (radžasičen).
Tisti, ki je zavit v temo, misli, da je narobe dejansko prav, in vse stvari vidi preobrnjeno, njegov razum sestoji iz teme (tamasičen)."

Modreci so podali še različne druge definicije, da bi pomagali učencem na poti pravičnosti. V Svetem pismu nas prosijo, naj z drugim ravnamo tako, kot želimo, da drugi ravnajo z nami. Ta je zelo dobra maksima. Bistvo sadačare je tukaj. Če ga kdo zelo skrbno udejanja, ne bo storil nobenega napačnega dejanja. Če je dobro utrjen v ahimsi, v mislih, besedah in dejanjih, ne more nikoli storiti ničesar narobe. To je razlog, zakaj je Maharši Patandžali pripisal ahimsi tako velik pomen. Ahimsa zaseda prvo mesto v praksi jame. Nuditi užitek drugim je prav. Širiti trpljenje in povzročati bolečino drugim je napačno. Posameznik lahko sledi temu v vsakodnevnem obnašanju do drugih in bo napredoval na duhovni poti. Ne opravljajte dejanj, ki vam prinašajo sram in strah. Če se boste držali tega pravila, boste povsem varni. Držite se vsakega pravila, ki godi vaši vesti in razumu, ter mu z zaupanjem pozorno sledite. Razvili se boste in dosegli prebivališče večne radosti.

Zdaj vam bom povedal še eno pomembno stvar. To sem že poudaril, da sta prav in narobe relativna pojma. Spreminjata se glede na čas, posebne okoliščine, varno (kasto) in ašramo (stopnjo). Morala je spremenljiv, relativen pojem. Tisti strasten moški, ki pogosto nadleguje svojo zakonito ženo, da bi potešil svojo strast, je bolj nemoralen od nekoga, ki enkrat  letno zaide v kupleraj. Moški, ki se nenehno ukvarja z nemoralnimi mislimi, je pravzaprav največji nemoralnež.

Ali zdaj jasno vidite subtilno razliko? Za kralja kšatrijo je ubiti sovražnika povsem pravilno. Brahman ali sanjasi bi moral vaditi strogo strpnost in odpuščanje. Govoriti neresnico za obvarovanje življenja mahatme ali svojega Guruja, ki ga je državni uradnik neupravičeno obtožil, je pravilno. Neresnica je v tem posebnem primeru postala resnica. Govoriti resnico, ki prinaša škodo mnogim, je v bistvu neresnica. Ubiti roparja, ki je vsakodnevno moril popotnike, je oblika ahimse. Himsa v določenih okoliščinah postane ahimsa. Vzeti v ozir vsako točko in jo znati razločevati je nujno. Razlikujte med prav in narobe, nakar se odločite le za pravo stvar. To vam bo pomagalo pri doseganje etične popolnosti.

Izoblikuj svoj značaj

Človek lahko umre, a njegov značaj ostane. Njegove misli ostanejo. Značaj je tisti, ki človeku podeli resnično moč in oblast. Značaj je moč. Brez značaja je doseganje znanja nemogoče.  Človek brez značaja je praktično mrtev za ta svet. Skupnost ga ignorira in prezira. Če hočete v življenju uspeti, če hočete vplivati na druge, če hočete napredovati na duhovni poti, če hočete doseči uresničenje Boga, mora vaš značaj biti neomadeževan, brezhiben.  Značaj je srž človeka.  Je nekaj, kar ga preživi. Śri Šankare, Bude, Jezusa se še danes spominjamo, ker so imeli čudovit značaj. Vplivali so na ljudi in spreobračali druge z močjo svojega značaja.

Denar se skrije pred značajem. Značaj je mogočna duševna moč. Je kot sladka roža, ki svoj vonj širi daleč naokoli. Človek plemenitih lastnosti in dobrega značaja ima izjemno privlačno osebnost. Slednja ni nič drugega kakor samo značaj. Človek je lahko spreten umetnik. Lahko je spreten pesnik. Lahko je velik pesnik. Lahko je velik znanstvenik. Če nima značaja, nima pravega položaja v družbi. Ljudje bodo pljuvali nanj.

Značaj je širok pojem. V ožjem vidiku pomeni moralni značaj. Ko rečemo, da je gospod Ram Narajan značajski človek, imamo v mislih, da je strogo moralen človek. V širšem smislu se od značajskega človeka pričakuje, da bo prijazen, usmiljen in resnicoljuben, velikodušen, popustljiv in strpen. Od njega se pričakuje, da ima vse satvične lastnosti. Lahko je strogo moralen. To je ena izmed pomembnih kvalifikacij. Toda če govori namerne laži, če je sebičen in pohlepen, če prizadene čustva drugih, potem ga brž označimo za človeka slabega značaja. Človek, ki želi razviti svoj značaj, mora biti vsestranski človek. Imeti mora vse lastnosti, ki so omenjene v 13. in 16. poglavju Gite. Potem je popoln človek. Potem je človek popolnega značaja. Kot tak mora imeti naslednje vrline: ponižnost, neškodljivost, odpuščanje, služenje učitelju, čistost, vztrajnost, samoobvladovanje, brezbrižnost do čutnih predmetov, odsotnost egoizma, uvid v bolečino in zlo rojstva, smrti, starosti in bolezni, pa tudi neustrašnost, čistost življenja, dajanje miloščine, preučevanje svetih spisov, strogost, iskrenost, odrekanje, mirnost, sočutje do živih bitij, nepokroviteljstvo, blagost, skromnost, živahnost, trdnost in odsotnost zavisti, ponosa, krivoverstva in jeze.

Seješ dejanje in žanješ navado. Seješ navado in žanješ značaj. Posejte značaj in poželi  boste usodo. Vtisi misli, čustev in dejanj se shranijo v podzavest (čitta). Vse, kar mislite in storite, se neizbrisno vtisne tja. Lahko umrete, a vtisi ostanejo. To so tisti vtisi, ki vas vračajo v to vesolje.

Nepoštenjak ni večni nepoštenjak. Prostitutka ni večna prostitutka. Postavite te ljudi v družbo svetnikov. Preoblikovali se bodo na novo in spremenili v svetnike s krepostnimi značilnostmi. Ropar Ratnakar se je spremenil v modreca Valmikija. Jagai in Madai, ki sta v Nitjanando metala kamenje, sta postala njegova iskrena častilca. Spremenile so se njihove mentalne podobe, ideali in misli. Njihove navade so se popolnoma spremenile. Vsakdo je sposoben spremeniti svoj slab značaj in misli. Če dobre misli in dobri ideali zamenjajo zlobne misli in napačna čustva, bo človek napredoval po poti vrlin. Lažnivec bo postal resnicoljuben človek. Lopov bo postal svetnik.  

Metoda pratipakša bhavana ali razmišljanje o nasprotnih lastnostih lahko spremeni človekove navade, lastnosti in značaj. Z vztrajno prakso lahko dosežemo uspeh. Za to je potreben določen čas. Razmišljajte o pogumu in resnici. Postali boste hraber in resnicoljuben človek. Strah in navada laganja bosta postopoma izginila. Mislite o zadovoljstvu in brahmačarji. Pohlep in poželenje bosta popolnoma izginila. Ta metoda je precej znanstvena. Na splošno nevedni ljudje, ki nimajo znanja o podzavestnem umu in jogijskih metodah spreminjanja navad in značaja, mislijo, da bodo svoje stare slabe lastnosti ohranili vse življenje. To je žalostna zmota. Značaj je rezultat vaših misli, idealov in miselnih slik. Če spremenite svoje misli in podobe, se bo spremenil tudi vaš značaj. Ta trditev naj vas prepriča in trdno verjemite vanjo.

Tukaj vam bom predstavil prakso. Denimo, da želite razviti pogum. Povedal sem vam že, da je podzavestni um vaš voljni služabnik in morate vedeti, kako iz podzavesti izvleči njegovo sodelovanje. Vzpostavil bo nov značaj, nove ideale, nove miselne slike in nove navade v umu. Prva stvar je, da morate imeti močno željo, da bi imeli to vrlino - pogum. Šele tedaj bo zlahka dosegljivo. Postrežba lahko pride le če obstaja povpraševanje.  To je zakon. Če notri nimate želje po razvoju te lastnosti, najprej poskusite ustvariti željo. To željo lahko ustvarite tako, da vedno znova razmišljate o neizmernih prednostih, ki jih prinaša ta plemenita lastnost. Poleg si boste morali predstavljati slabosti te lastnosti, strahu. Ko bo vzniknila močna želja, vam bo pomagala volja. Volja sledi želji, tako kot pes sledi gospodarju. Občutite, da dejansko imate to vrlino. Miselno večkrat ponovite besedi "OM POGUM" . Občutite, da dejansko posedujete to krepost. Predstavljajte si, da imate to vrlino, in jo poskusite izraziti v vsakdanjih dejanjih in poskusnih pogojih. Imejte jasno izraženo miselno podobo te vrline. Počasi se bo ta vrlina razvila. Hladnokrvno čakajte. Ne  ustrašite se, če ne boste dosegli prktičnega uspeha v nekaj dneh. Sila stare napačne samskare plašnosti in strahu je namreč prisotna. Sčasoma bo pobudo prevzela nova samskara poguma. Vedno pozitivno premaga negativno. To je zakon narave. Močno verjemite in samozavestno pričakujte, da boste postali pogumni. Razvijajte svojo pozornost v tej smeri. V kratkem času boste zagotovo uspeli. Podobno lahko razvijete katero koli

dobro vrlino ali značaj.

Oblikovanje značaja je oblikovanje navad. Spreminjanje značaja je spreminjanje navad.  Z voljo, interesom, pozornostjo in vero jih lahko kadar koli preoblikujemo. Nove, zdrave, močne in krepostne navade bodo zamenjale stare, bolezenske, nenormalne in zle navade. Cilj joge je spremeniti stare navade. Posvetne navade lahko spremenimo v božanske, krepostne navade s pomočjo predanosti, molitve, vičare, pa tudi z nesebičnim služenjem v duhu odrekanja. Razvoj drugih vrlin, kot so prijateljstvo, usmiljenje in ljubezen, skupaj z vadbo treh tapas-ov (strogosti), omenjenih v 17. pogl. Gite, bo uspešno tlakovalo pot oblikovanja značaja.

Tukaj je še ena učinkovita metoda za oblikovanje vašega značaja. Bodite v družbi modrecev in svetnikov. Spremenili se boste pod vplivom njihovih močnih duhovnih tokov. Nikoli se ne pritožujte: "Dandanes ni možno najti dobrih mahatm." To je le vaša zmota. Pokažite interes in mi zaupljivo sledite. Pokazal vam bom na tisoče dobrih mahatm. Opustite svojo drznost in trmo. Bodite ponižni in iskreni. Ustrezno zgradite svoj značaj. To vam bo prineslo uspeh v življenju. Značaj je znak svetosti. Odstranite stare slabe navade. Vzpostavite krepostne, zdrave navade. Značaj vam bo pomagal doseči življenjski cilj. Značaj je vaše bistvo.

Nadzor nad slabimi navadami

To je kali juga. To je doba znanstvenih odkritij. To je doba nove mode in sloga. Obstaja sodobna civilizacija. To je doba letal, kinematografov in radijskih sprejemnikov. Dharma je začela propadati. Ljudje delujejo v skladu s svojimi muhami in fantazijami. Nobenega nadzora ni. Vsak človek je guru. Ne želi nobenih verskih navodil. Strast preveva vsakogar. Razsodnost, pravilno razmišljanje in vičara so jo popihale. Cilj življenja je jesti, piti in se razmnoževati. Mokša je postala neobstoječa in sanje vizionarjev. Zle navade vseh vrst so se prikradle med vse.

Prijatelj ne pozdravi drugega prijatelja z božjimi imeni: "Džej Śri Krišna ali džej Ram-dži", ampak s cigareto ali žganjem. Reče: "Pridi, gospod Naidu! Prižgi cigareto. Spij kozrec gin squasha." Alkohol je tak hudič, da če enkrat vstopi v človeka, ga nikoli več ne zapusti, in revež postane potrjen pijanec. Celo naše hindujske dame iz velikih družin so se vdale alkoholu in kajenju. Sprva zaužijejo majhne odmerke, da vzbudijo strast, kmalu pa se ga navadijo. Alkohol je smrtno nevaren strup, ki uničuje možganske celice in živce. Hitro povzroči številne živčne bolezni. Pijanca stežka popravimo in ozdravimo. Navada postane zelo močna. Nobena hipnotična sugestija ne more pomagati. Pijanec je razvalina in grožnja družbi. Združenje za zmernost ni naredilo veliko dobrega za državo. Človek mora biti na samem začetku zelo previden. Izogibati se mora družbi pijancev.

Potem pride še ena slaba navada, kajenje. Kadilci vnesejo malce filozofije in zdravniškega mnenja v podporo svoji grdi razvadi. Pravijo: "Kajenje ohranja črevesje odprto. Zjutraj imam dobro peristaltiko. To je zelo razveseljivo. Je dobro za pljuča, možgane in srce. Ko se po kajenju usedem za meditacijo, lahko lepo meditiram."

Lepa filozofija! Prinašajo domiselne argumente v podporo svojim razvadam. Te trdovratne navade ne morejo opustiti. So močni kadilci, ki bodo v nekaj urah pokadili škatlico cigaret. S to navado začnejo že v zgodnjem otroštvu. Majhen deček dobi radovednost za kajenje. Skrivaj vzame cigareto iz žepa svojega strica in prvič poskusi kaditi. Pri tem občuti majhno žgečkanje živcev in vsak dan nadaljuje s krajo. Čez nekaj časa ne more ne more več shajati z nekaj cigaretami. Začne krasti denar, da bi nabavil velik paket za samostojno kajenje. Njegov oče in bratje so močni kadilci. Za te majhne dečke so kot guruji umetnosti kajenja. Kako grdo stanje! Strašno!

Ti starši so v celoti odgovorni za slabo vedenje svojih otrok. Vsako opojno sredstvo kmalu učvrsti slabo navado in človek se ji težko odreče. Postane suženj kajenja. Maja ravno skozi te navade povzroča opustošenje. To je njena skrivnost delovanja. Od kajenja ne boste imeli niti trohice koristi. Dajte no, opustite to napačno in neumno predstavo. Kajenje prinaša razdražljivo srce, "tobačno srce", slabovidnost in druge bolezni oči ter zastrupitev z nikotinom. Postopoma se razvijejo različne bolezni živčevja in impotenca.
 

Zdaj nastopi še ena slaba navada - žvečenje betelovih listov. Zagovorniki

te zlobne navade tako kakor kadilci servirajo svojo filozofijo. Pravijo: "Betel je dober spodbujevalec želodca. Prebavlja hrano in zagotavlja dober apetit. Oglejte si njihove čudovite rdeče zobe in načine govorjenja z betelom v ustih! Njihovi jeziki postanejo debeli. Ne morejo pravilno izgovarjati besed. Ob sebi želijo imeti  posodo za pljunke. To je umazana navada. Vedno imajo zelo umazane prostore. Denar je preprosto zapravljen. Lahko bi ga dobro uporabili za nakup upanišad in drugih filozofskih knjig. Ljudje postanejo sužnji betela;  niti nekaj minut ne morejo zdržati brez žvečenja. Vzamejo betel skupaj s tobakom. To je še ena slaba navada. Nekateri Bengalci skupaj z betelom jemljejo kokain. To je še hujša navada. Kokainsko navado je zelo težko opustiti. Nekateri uporabljajo razne smrdljive njuhance, da bi dražili vohalne živce. Tudi to je grda navada. V žepih morajo nositi smrdljivo latrino. Njihovo celotno telo in obleke ogabno smrdijo. Ne morete se jim niti približati. Ko jim zmanjka zaloga  njuhanca, izgubijo lastno spoštovanje. Na ulici bodo proti vsakomur stegnili roko, da bi dobili ščepec njuhanca. Postanejo dolgočasni. Ne morejo delati brez njuhanca. Kako slaboten postane človek zaradi te slabe navade! Žalostno res! Gandža (Cannabis Indica ), opij, čharas so druga opojna sredstva. Nekateri sadhuji jih uživajo v izobilju. Ljudje uživajo

celo opij, da bi ohranili vznesenost duha in postali spolno vznemirjeni pred združitvijo. Sadhuji trdijo, da gandža ustvari umsko osredotočenje. To je navadna neumnost. Kdor je pod vplivom alkohola, ne more opazovati gibanja uma. To ni osredotočenost. Občutijo nekaj vznemirjenja duha kot pri alkoholu. Tudi to je najhujša slaba navada. Vsa ta opojna sredstva zastrupljajo sistem in človeka naredijo neprimernega za duhovne prakse. Postali so sužnji teh opojnih substanc. Razvili so slabe navade. Zapravljajo denar v napačne namene.

Ljudje, ki pogosto pijejo močan čaj ali cele lonce kave, razvijejo slabo navado. Postali so sužnji čaja in kave. Ob zdravi zmernosti pa pomagata težkim delavcem. Toda stvar je v tem, da človek izgubi moč volje in se težko upre zdrsu v nezmernost. Tu nastopijo težave. Postane suženj. Če lahko ostaneš gospodar in če se temu lahko v vsakem trenutku odpoveš, potem ni nobene škode.

Branje romanov je še ena slaba navada. Tisti, ki imajo navado brati romane, ki se ukvarjajo s strastjo in ljubeznijo, ne morejo ostati niti za sekundo brez romana v rokah. Vedno hočejo, da bi jim živce razburkali s kakšnimi senzacionalnimi občutki. Branje romanov napolni njihove misli z nizkimi, poželjivimi mislimi in vzbuja strast. Je velik sovražnik miru.

Mnogi ljudje zdaj ustanavljajo knjižnice za distribucijo romanov v zameno za majhno naročnino, ki znaša štiri anne na mesec, ne da bi se zavedali, koliko škode delajo državi. Bolje bi bilo, da si poiščejo drug poklic za preživljanje. S širjenjem ničvrednih romanov, ki pri bralcih razplamtevajo strasti, pokvarijo mladino. Vse ozračje je onesnaženo. Doletela jih bo huda kazen v neki obliki. Tudi branje časopisov je slaba navada. Ljudje ne morejo izpustiti časopisov, tudi ko jedo hrano. Vedno radi slišijo kakšno senzacionalno novico. Dolgčas jim je, kadar ne berejo časopisov. Ne morejo zaspati, če ne preberejo dnevnih novic. So povsem neprimerni za odmaknjeno meditativno življenje. Pošljite jih v samoto za tri dni. Počutili se bodo kakor 'ribe na suhem'. Branje časopisov povzroči, da se um vedno pozunanji, kar oživlja posvetne samskare, in zavoljo tega človek pozabi na Boga.

Kinematografi v človeku ustvarjajo slabo navado. Ne zdrži niti en dan, ne da bi se udeležil predstave. Njegove oči želijo videti nekaj napol golih slik, lotosove plese in mešanico barv. Všeč mu je sladka glasba. Mladenke in mladeniči postanejo strastni, ko vidijo igralce v filmih, kako se poljubljajo in

In objemajo. Tisti, ki se želijo slediti duhovni liniji, bi se morali popolnoma izogibati kinematografov. Ne bi smeli obiskovati tudi tako imenovanih verskih filmov. Resnično verskih filmov ni. To je zgolj trik za privabljanje ljudi in zbiranje denarja. Kakšna je duhovna raven tamkajšnjih igralcev? Samo duhovni ljudje lahko izpovejo impresivne zgodbe z dobro moralo, ki lahko navdušijo misli gledalcev.

Spanje podnevi je še ena slaba navada. Skrajšuje življenje. Pomeni znatno izgubo časa. Prinaša lenobo in malodušje. To razvija gastritis, dispepsijo in številne druge bolezni. Če želite hiter duhovni napredek, bi takšno početje morali popolnoma opustiti. Iztrgajte vsak trenutek in ga pravilno izkoristite. Življenje je bežno, časa je malo, smrt čaka. Kako srečen je človek, ki je popolnoma brez ene same slabe navade! V življenju lahko doseže velik uspeh in se pridno ukvarja z jogijsko sadhano.

Velika večina ljudi ima slabo navado, da uporablja sleng in stalno vnaša žaljivke v svoj pogovor. Ko so razdraženi in jezni, iz sebe izlivajo poplavo grdih besed. Tega ni mogoče opisati. Obstajajo ljudje, ki vsako sekundo uporabljajo besede, kot je "sala ". Pri nekaterih ljudeh postane običajno, kakor da bi rekel “glej”.  V hindujščini 'sala' pomeni svak. Če koga pokličete z izrazom 'sala', bo postal zelo besen. Ljudje imajo vulgarno navado in uporabljajo te slengovske izraze. Človek s prefinjenim okusom, kulturo in uglajenostjo ne more nikoli izreči takšnih besed. Angleži zelo pogosto uporabljajo te besede: "Prekleti bedak; kurbin sin." Angleška vojska uporablja besedo "prekleto" vsako sekundo. Ne morejo govoriti brez besede "damn" v stavku. Tudi to je zelo slaba navada. Glej otroke na ulicah. Prepirajo se, ravsajo in uporabljajo nespodobne besede. Ko kateri koli Anglež pride v Indijo ali katero koli novo državo, se najprej poskuša naučiti nekaj nespodobnih besed. Poglejte človeško naravo! Noče se naučiti božjih imen. Ko voznik vprege zasuče bikov rep; ko tongavala  biča konja, pridejo besede: "sala, badmaš, suvarka-baččha (sin prašiča)."

Starši naj ustavijo svoje otroke, kadar izrečejo kakšno slabo besedo. Sami ne bi smeli uporabljati nobenih slabih besed. Sami postanejo guruji za te otroke.  Otroci jih preprosto posnemajo. Otroci imajo močno sposobnost posnemanja. Vadite uporabo besed, kot so: "Hare Ram, Hare Krišna, hej Prabhu," vedno, tudi ko se pogovarjate. Te besede ponavljajte vsako sekundo. Vadite tudi svoje otroke. To bo že samo po sebi tvorilo neke vrste džapo ali spomin na Boga. Trenirajte svoj um. Zaustavite tudi vse ljudi, ki zaradi slabe navade pogosto uporabljajo vulgarne besede. To je najbolj pomembna dolžnost staršev. Vsaka zdrava navada, zasejana v mislih, se v otrocih trdno ukorenini.

Nekateri se svojih slabih navad sploh ne zavedajo in številni jih ne prepoznajo za slabe. Če jo prepoznajo kot slabo, potem je popravljanje zelo preprosto. Advokat je bil strašen kadilec petnajst let. Z močno voljo je v eni potezi popolnoma opustil kajenje. V Madrasu je bil policijski inšpektor. Imel je slabe navade, povezane s pitjem in kajenjem. Z odločnostjo je opustil navadi. Od tistega dne ju ni več ponavljal. Najprej se zavedajte, da imate slabo navado, nato pa si močno zaželite, da jo za vsako ceno opustite. Vaš uspeh je že tu. Močno si zaželite: "To slabo navado bom opustil še to sekundo." Uspelo ti bo. Bolje je opustiti vsako slabo navado naenkrat. Poskus počasnega opuščanja s postopnim zmanjševanjem običajno ne obrodi uspeha. Pazite se ponovitev. Odločno obrnite proč obraz, ko se poskuša majhna skušnjava ponovno pojaviti. Naj bo um v celoti zaposlen s svojim delom. Bodite zaposleni. Izrazite močno željo: "Moram postati velik človek že sedaj." Vse te razvade se bodo razbežale. Občutite močno: "Postati moram duhovni človek." Vse te slabe navade bodo izginile.

Za izkoreninjenje svojih navad uporabi svoj podzavestni um. To je tvoj intimni prijatelj in dober tovariš. Ohrani prijateljstvo z njim. Uredil bo zadeve. Vzpostavi nove zdrave navade. Razvijaj tudi svojo voljo. Opusti slabo družbo. Vedno imejte satsango. Bivaj med mahatmami. Njihovi močni tokovi bodo odplaknili tvoje slabe navade. Pod soncem ni nič nemogoče.

Kjer je volja, je tudi pot. Prejel sem veliko pisem tistih, ki so opustili slabe navade, da so posegali po ovčetini, ribah, alkoholu, cigaretah, itd. Na začetku jim je težko, a ko jim uspe, se zavedo velikanske koristi in sreče.

Odpravite negativne lastnosti

Sramežljivost je velika ovira na poti do uspeha v življenju. Gre za obliko plahosti ali majhnega strahu. Skoraj vsi fantje imajo to slabost. To je ženska lastnost. To je svabhava žensk. Sramežljivost se pokaže, kadar je človek na napačni poti. Vsakdo ve, da je cilj življenja uresničitev Boga, pa vendar se človek ukvarja s spolnimi zadevami. To napačno dejanje ustvarja sramežljivost, ko se človek pojavi pred drugimi. Sramežljiv fant ali moški ne more pogumno izraziti svojih misli pred nobeno osebo. Ne more zreti neposredno v oči drugega človeka. Z vami se bo pogovarjal gledajoč v tla. Ne more se prosto približati nobenemu tujcu. Sramežljiv človek se ne znajde dobro v nobenem poslu ali pisarni. Skromnost ni sramežljivost. Skromnost je spodobnost ali čistost. Ta izvira iz vljudnosti in uglajenega značaja. Nekateri ženske so na začetku zelo sramežljive pri pogovoru z moškimi, ko pridejo ven, po smrti svojih mož. Postopoma postanejo pogumne in sramežljivost izgine. Tisti, ki so sramežljivi, naj se poskušajo pogovarjati z drugimi pogumno. Morajo jim znati  pogledati neposredno v obraz. Sramežljivost je velika slabost. Hitro jo je treba izkoreniniti z gojenjem poguma.

Plahost je tudi slabost. To je medlost srca. To je oblika strahu. Podobna je sramežljivosti. Plašen človek ima srce-zajca. Neprimeren je za javne dejavnosti in vse vrste avanturističnih dejavnosti. Je krastača, ki živi v majhnem vodnjaku. Ne more postati uspešen človek v življenju. Ne more pogumno govoriti s svojimi nadrejenimi. Ne more pogumno ravnati s svojimi poslovnimi strankami. Kako naj potem pričakuje blaginjo? Strah ga je, da bo izgubil svoje življenje. Zelo je navezan na svojo ženo, otroke in premoženje. Strah ga je javnega mnenja. S poudarkom in močjo mu ne uspe spregovoriti niti par besed. Plašen človek je bolj ali manj podoben ženski. Plahost je treba odpraviti z razvijanjem poguma. Plahost je prekletstvo. Oslabi človeka. Blokira rast. Predstavlja oviro za človekov uspeh.

Pesimizem je še ena nezaželena negativna lastnost. To je duševna naravnanost, ki se preveč ozira na temno plat stvari. To je doktrina, po kateri je ves svet prej slab kot dober. To je depresiven pogled na življenje. Budisti pridigajo pesimizem. Vedantinci so čudoviti optimisti, čeprav pravijo, da je svet nerealen. Govorijo o vairagji, da bi ustvarili odpor do ničvrednega življenja na tem svetu in da bi ustvarili okus za nesmrtno, blaženo življenje v Brahmanu. Nasprotje pesimizma je optimizem. Ta vedno gleda na svetlo stran slike. Pesimist je vedno mračen, depresiven, lenoben in letargičen. Veselost mu je neznana. S tem okuži tudi druge. Pesimizem je epidemija, nalezljiva bolezen. Pesimist ne more doseči uspeha na tem svetu. Postanite močan optimist in se veselite vseprisotnega Atmana. Poskusite biti veseli v vseh življenjskih razmerah. Prakticirajte to.

Nekateri ljudje so pretirano lahkoverni. Tudi to je slabo. Drugi jih zlahka prevarajo. Človeka morate popolnoma razumeti. Poznati morate njegovo naravo, lastnosti, preteklost in vedenje. Večkrat ga morate preizkusiti. Ko ste popolnoma zadovoljni, mu lahko popolnoma zaupate. Lahko da je globok človek. Morda si bo nadel lažen videz, kasneje pa se bo pokazal v povsem drugi luči. Morali ga boste pozorno opazovati, ga spremljati od blizu in o njem poslušati od več drugih oseb, s katerimi se je družil. Človek ne more dolgo skrivati svoje narave. Njegov obraz je oglasna deska, ki beleži vsa njegova notranja čustva in misli, skratka vse kar se dogaja v njegovi notranji duševni tovarni. Po natančnem pregledu in preizkusu bi morali zaupati drugemu človeku.

Prevelika sumničavost je prav tako slaba. To je nasprotje pretirane zaupljivosti. Um se vedno nagiba v skrajnosti. Mož vedno sumi svojo ženo. Žena sumi svojega moža. V slučaju družinskih ljudi so boj in težave vedno pri hiši. Lastnik sumi svoje služabnike. Kako se lahko posel nadaljuje? Svet temelji na zaupanju. Direktorji največjih indijskih železnic so živeli v Angliji. Niso podrobno vedeli, kaj točno se dogaja v Indiji. Kljub temu so železnice delovale nemoteno. Direktorji so zaupali zastopnikom, prometnikom in drugim uradnikom. Ti pa so zaupali podrejenemu osebju.

Številni delničarji posestev kave in čaja na Cejlonu so stalno v Ameriki ali Angliji, poslovanje pa poteka dobro. Poslovanje poteka na podlagi zaupanja. Če so ljudje preveč nezaupljivi, se bodo vedno dogajala trenja in razprtije. Začrtajte meje in ga preizkusite. Ne zahajajte v skrajnosti. Ne bodite preveč nezaupljivi ali pretirano sumničavi. Držite se zlate sredine.

Potem pride še ena nezaželena lastnost - nestrpnost. Obstaja verska nestrpnost. Obstaja  nestrpnost znotraj skupnosti. Obstajajo nestrpnosti vseh vrst. Nestrpnost je ozkoglednost. To je nerazumna nenaklonjenost do majhnih stvari. Sikh lahko pije alkohol. To se mu ne zdi slabo ali sporno. spornega. Toda brž ko vidi koga kaditi, postane nestrpen. Brahmin iz Maharaštre lahko zagreši vse vrste napak, vendar bo nestrpen do kašmirskega pundita, ki jé meso. Madraški brahman lahko v restavraciji naroči kar koli, vendar pa bo nestrpen do Bengalca, ki si izbere ribo. Ves nemir in boj na tem svetu izvira iz nestrpnosti.

Anglež je nestrpen do Irca ali Nemca. Hindujec pa je nestrpen do muslimana in obratno. Pripadnik arja samadž gibanja je nestrpen do privržencev sanatane in obratno. To je posledica nevednosti. Kako je lahko človek, ki vidi edino Resnico, nestrpen"? Vse te majhne razlike so zgolj proizvod misli. Bodite široki. Sprejmite vse. Vključite vse. Ljubite vse. Služite vsem. Uglejte Gospoda v vsakomur. Združite se z vsemi. V vsem, v vsakem obrazu uzrite Boga. Prepoznajte notranjo navzočnost, ki preveva vse. Spremenite zorni kot opazovanja ali miselno naravnanost. Bodite liberalni in katoliški v svojih pogledih. Podrite vse zapreke, ki ločujejo človeka od človeka. Srkajte večno, atmično blaženost. Postanite povsem strpni. Oprostite “otroškim dušam”, ki se borijo na poti in delajo napake. Pozabite in odpustite.

Mnogi so preobremenjeni s tem, da so slabši od drugih. Ideja o superiornosti in inferiornosti je spet miselna stvaritev. Manjvreden človek lahko postane boljši, če se potrudi, se bori in razvija vrline. Višji človek lahko postane notranji človek, če izgubi svoje imetje in razvije vrline. Nikdar ne mislite, da ste manjvredni ali boljši od kogar koli. Če mislite, da ste nad nekom, boste postali prezirljivi do drugih. Ideje o večvrednosti in manjvrednosti so posledica nevednosti. Razvijte izenačeno gledanje. Živite v pravem duhu Gite. Poslušajte, kaj pravi Gita: "V brahminu, navdanim z učenostjo in ponižnostjo, v kravi, v slonu in v psu, še celo v nekom, ki je izgubil svojo kasto, razsvetljeni opažajo isto." Namadev je tekel s skodelico ghīja za psom da bi z njim namazal kruh. Rekel je: "O pes, ti si oblika mojega Krišne. Od tega suhega kruha te bo bolelo grlo. Prosim, dovoli mi, da ga namažem z ghījem." Šri Ekanath je osla odžejal z gangesovo vodo, ki jo je na rami nosil iz Kašija, da bi v 3000 km oddaljenem Ramešvaramu z njo opravil obred abišeke. Kje je nadrejenost in podrejenost, ko povsod opaziš en sam Jaz? Spremeni svoj zorni kot in počivaj v miru.

Potem je tu še ena zlobna lastnost - depresija. Ljudje imajo veliko denarja, a so kljub temu vedno depresivni. Nadanejo si otožen, namrgoden videz. Vedno so mračni. To je nevarna epidemija. Mračnjak širi turobnost in depresijo povsod. Ne more se lotiti nobenega dela. Je nedejaven in poln malodušja. Depresija mu popije vso energijo. Pomislite na vrline, vedrino. Ustvarite si miselno sliko veselja in okoli nje se bo razvila navada veselja. Nasmehnite se in se krohotajte. Nasmehnite se vsakomur, ki ga srečate na na cesti. Človek, ki je vedno veselega obraza, izžareva radost za druge.

Nekateri ne uspejo sprejeti jasne odločitve o določeni pomembni zadevi. Nimajo samostojne moči presoje. Zadevo bodo preprosto odlašali. Ne bodo sprejeli dokončne trdne odločitve. Človek, ki je nagnjen k neodločnosti, ne bo nikoli uspel pri nobenem poskusu, kerl bo poln dvomov in strahov. Odlašanje je prijatelj neodločnosti. Priložnost se bo izmuznila. Pozimi bo prepozno za nabiranje medu. O zadevi morate nekaj časa razmišljati in nato sprejeti dokončno odločitev. Takoj morate uporabiti svojo voljo in poskušati uresničiti zadevo. Le tako vam bo uspelo. Odvečno razmišljanje bo zadevo sesulo. Pri pomembnih zadevah se lahko posvetujte z nekaterimi starejšimi, ki imajo izkušnje na tem področju, in ki so vaši pravi dobrotniki.

Brezskrbnost in pozabljivost sta nadaljnji dve slabi lastnosti, ki stojita na poti do uspeha. Brezskrben človek ne more opraviti nobenega dejanja na pravilen način. To sta lastnosti, ki ju rojeva tamas. Izpeljava in vztrajnost sta brezskrbnežem neznani. Nadrejeni so nezadovoljni s človekom, ki je brezskrben in pozabljiv. Temu človeku primanjkuje pozornosti. Pozabljiv človek običajno izgubi ključ, čevlje in dežnik. Ne zmore pravočasno predložiti dokumentov in zapisnikov uradniku. Je frfotav. Upoštevajte lekcije o kulturi spomina, ki so podane na naslednjih straneh, in v kratkem času boste imeli dober spomin. Gojite močno željo, da bi odstranili ti dve napaki in da bi razvili skrbnost in dober spomin. To je pomembno. Potem bosta volja in podzavest opravila delo namesto vas.Vedno zavežite ključ rob oblačil, takoj ko zaklenete vrata. Hranite denar v notranjem žepu. Očala hranite v stranskem žepu. Vedno preštejte pakete, kadarkoli greste na izlet. Redno vodite račune. Dnevno si beležite predmete, ki jih morate urediti.

Mnogi ljudje so vedno nesamozavestni. Nimajo zadostne samopodobe. Imajo energijo, zmogljivosti in sposobnosti. Vendar nimajo zaupanja v svoje moči in sposobnosti ter posledično doseganje uspeha. To je nekakšna slabost, ki v vseh poskusih prinaša neuspehe. Na govorniškem odru se pojavi človek, ki želi imeti predavanje. Je sposoben človek. Je izobražen. Vendar je nesamozavesten. Bedasto misli, da ne more pripraviti impresivnega govora. Brž ko se v njegovem umu pojavi takšna negativna misel, postane nervozen, zatika se mu in sestopi z govorniškega odra. Ta neuspeh je posledica njegovega pomanjkanja samozavesti. Morda imate bolj malo zmogljivosti, vendar morate biti popolnoma prepričani, da boste

uspeli v svojem poskusu. Obstajajo ljudje, ki imajo zelo malo gradiva in zmogljivosti, pa vendar navdušujejo občinstvo. To je rezultat njihove samozavesti. Samozavest je svojevrstna moč. Samozavest razvija voljo. Vedno mislite: "Uspelo mi bo. Popolnoma sem prepričan v svoj uspeh." Nikoli ne daj prostora, da v um vstopi negativna lastnost,  nezaupljivost. Samozavest je že pol uspeha. Docela spoznaj svojo pravo vrednost. Samozavesten človek je vedno uspešen v svojih poskusih.

Ohranjaj svojo energijo

Ohranjanje energije v tem telesu je nadvse pomembno. Omenjeno zadeva predvsem študente, profesorje, zdravnike, odvetnike, inženirje in vse poslovneže, skratka vse in vsakogar. Mnogi ne vedo, kako varčevati z energijo in jo razporejati v skladu s potrebami. Ne vedo, kako pretvoriti eno obliko energije v drugo. Zaradi tega se večina ljudi na svetu ne uvršča med genije ali čudežne otroke. Če resnično želite postati velik človek, če želite doseči nekaj velikega in vzvišenega, vam bo ohranjanje energije v veliko pomoč. Poznati morate različne načine, kako se energijo zapravlja in kako jo lahko pretvorimo v koristno energijo, namenjeno duhovnemu prizadevanju za razvoj višjih notranjih jogijskih sposobnosti. Kmet si prizadeva prihraniti vsako kapljico vode, da bi jo pravilno uporabil na svojih poljih in vrtu. Inženir se trudi izkoristiti energijo slapu za različne namene in jo pretvori v električno energijo.  Če to velja za fizično energijo, kaj šele reči o umski in duševni energiji, ki mirujeta oziroma sta latentni v človeku.

Velik človek ni tisti, ki ima ogromno bogastvo. Resnično velik je tisti človek, ki ima dobro, ljubeče srce in duh služenja, hkrati pa pozna šastre in goji vrline ahimse, brahmačarje, satje itd. Lahko je zelo reven. Lahko je videti grd. Nikomur ni mar zanj. Lahko je oblečen v cape. Vendar je za ta svet zelo velik človek. Vsem in vsakomur je drag.

Jogi ali džñāni  ne zapravi niti drobca svoje energije za nekoristen namen. Vso ohranjeno energijo porabi za Atma-vičaro in duhovna prizadevanja. Slavni gospod Ford je dobro poznal to znanost. To je razlog, zakaj je postal eden najbogatejših ljudi tega sveta. Tudi Sir J. C. Bose je v celoti poznal to umetnost. Ohranjeno energijo je izkoristil v svojem laboratoriju pri izumih in odkritjih.

Na splošno večini ljudi energija odteka skozi te kanale. Ti so najpomembnejši. Obstaja še veliko drugih minornih stvari. Če ne zajezite odtekanje energija prek teh pomembnih kanalov, potem boste zlahka preperečili njeno zapravljanje skozi manj pomembne, v kolikor se to ne bo zgodilo samodejno.  Zaprtje teh glavnih kanalov bo povzročilo zaprtje drugih kanalov. Tako kot nadzornik, ki vodi oddelek za namakanje kanalov, uporabi zapornice v kanalih, da vodo usmeri na kmetijska  zemljišča lastnikov, tako tudi jogi zapre vse odprtine, skozi katere uhaja psihična in fizična energija, in oboje pretvori v odžas-šakti in ohranjeno energijo porabi za duhovno udejstvovanje. Glavna kanali, po katerih se energija izgublja, so naslednji:

1. Reprodukcijski organi.

2. Jezik.

3. Um.

Zdaj bom omenil različne načine, na katere zgornji kanali porabljajo energijo. Slišali boste tudi koristne predloge in vaje za učinkovito ohranjanje celotne energije. Če vam katera izmed metod ne ustreza, izberite katero koli drugo metodo. Reproduktivni organ požre največ energije, in sicer zaradi prepogostih spolnih odnosov. Mladi moški se ne zavedajo vrednosti semenske tekočine. To dinamično energijo zapravljajo z nezmernim spolnim odnosom. Njihovi živci so zelo žgečkljivi. Postanejo opiti. Kako huda napaka! To je zločin, ki si zasluži najstrožjo kazen.
So ubijalci Atmana. Ko je ta energija enkrat zapravljena, je ni mogoče povrniti na noben drug način. Govora je o najdragocenejši energiji na vsem svetu. En spolni odnos popolnoma pretrese možgane in živčni sistem. Neumno si domišljajo, da si lahko izgubljeno energijo povrnejo z uživanjem mleka, mandljev in makaradhvadža. To je zmota. Po najboljših močeh se moraš potruditi, da očuvaš vsako kapljico semena, čeprav si poročen moški. Samouresničitev je cilj življenja. Ideja nadaljevanja rodu je puranska zgodba. Šrutiji odločno pravijo: "V trenutku, ko se pojavi vairagja, se takoj odreci svetu." Sadaśiva Brahman, eden največjih jogijev, je svojo mlado ženo zapustil v trenutku, ko je pridobil vairagjo. Po njeni puberteti je ni več videl. Nič ga ni prizadelo. Nihče se ni mogel pritoževati, da mu je  spodletelo izpolniti dolžnost. Najvišja dolžnost zate je samouresničitev. Kdor je uresničil Atmana, očisti svoj rod do 108 generacije nazaj. To je vrhuska usluga, ki jo lahko opraviš za svoje prednike. V primerjavi s tem sta služenje očetu z denarjem ali šamponiranje njegovih nog zgolj otroška igra. Tovrstno fizično služenje je puhlo.

Moj prijatelj gospod Ijer, odvetnik na Višjem sodišču v Madrasu, prvi sin velikega Šastrija, bo zdaj vstal in odločno spregovoril z retoriko in v visokem, bombastičnem slogu: "Ta Svamidži ne ve ničesar o Manu smriti ali Yajnavalkya smriti. Moj oče ve vse. On je slavni Šastri. Do 75. leta starosti moramo kot gospodar pri hiši slediti družinskemu življenju. Potem bi morali privzeti življenje vanaprasthe, pred smrtjo pa bi morali sprejeti sanjaso." Gospod Ijer je navsezadnje sin ortodoksnega brahmana. Je knjižni molj in spominja na žabo iz majhnega vodnjaka. Ima zelo ozko srce. Njegov življenjski krog se vrti okoli njegovih šestih hčera in petorice sinov. Govoril bo o visoki filozofiji. Citiral bo svete spise. Toda njegov um je poln vasan. Njegova filozofija je doma le v kuhinji. Ker velika večina ljudi ni sposobna obvladati strasti, so rišiji oblikovali grihastha ašramo. Če je človek že od rojstva nagnjen k duhovnosti in njegov um preplavljata vairagja in viveka, ne more ostati v grihastha ašramu niti za sekundo. Sprejel bo sanjaso in, bivajoč  v gozdovih, bo svoj čas preživel ob šravani, manani in nididhjasani. Deležen bo preskoka v napredovanju iz naishthika brahmačarje. Ni mu treba vstopiti v družinsko življenje kot hišni gospodar in zapravljati svoje dragocene energije. Človek, ki obvladuje svojo semensko moč in jo pretvori v odžas-šakti, je najsrečnejši in najmočnejši človek na zemlji, saj lahko zapoveduje petim elementom. Je dokaz proti vsem skušnjavam tega sveta. On lahko uspe na katerem koli področju življenja. Krasila ga bo popolno koncentracijo uma.

Za ohranjanje te življenjske energije so predlagane številne jogijske metode. Podrobneje so opisane v knjigi z naslovom: "Brahmačarja". Vendar naj vam povem nekaj pomembnih točk. Ohranite um popolnoma zaposlen. To je najboljša panacea ali suvereno zdravilo za ohranjanje Brahmačarje. Vadite džapo, meditacijo, priporočam tudi branje verskih knjig, kirtan, molitev, satsang, nesebično služenje, religiozne debate, itd. Vedno nosite kaupino oziroma ledveni povoj. To je prav tako znanstveno in duhovno. Če ste poročen moški, spite v ločeni sobi, stran od žene. Spremenite svoje navade takoj.

Previdno izbirajte svoje tovariše. Opustite drame, filme, branje romanov in drugih ljubezenskih zgodb. Ne uporabljajte mil, dišav in cvetja. Držite se maune. Ne težite k druženju s komer koli. Berite dobre, navdihujoče in religiozne. Kadar se pojavijo želje v umu, jih ne skušajte uresničiti. Takoj jih zatrite. Izogibajte se ženski družbi. Brez šal in smeha. Vse to so le zunanji izrazi poželenja. Ko hodite po ulici, ne glejte sem ter tja ko opica. Ne glejte ženske - celo njene fotografije ali slike.

Energija uhaja skozi usta predvsem zaradi praznih pogovorov in klevetanja, obsojanja, razpihovaja škandalov in vsemi vrstami nekoristnih posvetnih pogovorov. Nečimrni učenjaki se zapletajo v vroče razprave, da bi pokazali svojo pedantnost. S tem ne pridobijo ničesar, le zapravljajo svojo energijo po nepotrebnem. Tako kot pohlepen človek skrbno kopiči svoje bogastvo in ne mara zapraviti niti enega samega cekina, saj meni, da je denar njegova kri, tako tudi aspiranti prihranijo celo najmanjšo količino energije in jo uporabijo za dobre namene.

Energija je v celoti denar. Ljudje ne razumejo vrednosti energije. Zelo lahkomiselno jo zapravljajo. Razmetavajo jo kakor razsipni sin. Na stara leta se pokesajo in postanejo šibki. Toda za nabiranje medu je pozimi prepozno. Nikoli ne poslušajo besed starešin in modrecev, ko so polnokrvni, ko njihova lica rožnato žarijo, ko so njihove muštace zlepljene z lepilom, ko njihova srca bijejo s polno energijo. Postanejo arogantni, samovoljni, trmasti in vročekrvni. Nikoli se ne smete spuščati v nepotrebne razprave. Razprave se končajo s sovražnostjo. Preveč smeha je še en način zapravljanja energije skozi usta. Človek, ki vedno izbruhne v smeh, ne more vplivati na ljudi. Potrebujete mirnost, resnost in dostojanstveno držo, če želite narediti vtis na ljudi in nanje vplivati. Brezbrižni ljudje in brezdelneži, ki sedijo ob cestah in v javnih gostilnah, se brez razloga in takta smejijo kakor divjaki iz džungle. Smeh duhovnega človeka je precej drugačne narave. Izraža občutek strahospoštovanja in veličine. Zbuja vznemirjenje in veselje pri drugih. Toda smeh teh brezdelnežev je odvraten in srce parajoč. Pozorno opazujte razliko. Poskusite biti resni in se občasno nasmehnite. Vendar ne poskušajte imitirati nedeljskega obraza duhovnika. Bodite povsem naravni. Razmišljajte o Atmanu. Razvijajte krepostne lastnosti. Ničesar nenaravnega vam ni treba privzemati. Hinavstvo ali pretvarjanje, da ste nekaj, kar v resnici niste, je najnevarnejši in najhujši zločin. To je zares zavržno. Džñāni se smeje s svojimi očmi. Le neumen človek, ki bruhne v smeh. Nasmeh skozi oči izjemno deluje na ljudi. Vi ga boste morali gojiti postopoma. Če se smejite, vam ne uhaja nobena energija. Morda je to za vas nekaj novega. Spada med duhovne ljudi.

V pogovoru uporabljajte odmerjene besede. Ne govorite veliko. Poskusite končati pogovor končati v nekaj minutah. Pravilno razumite naravo človeka, ko pride k vam na razgovor. Govorite vljudno in z velikim spoštovanjem do njega, zatem pa ga odslovite in prihranite energijo. Ne spuščajte se v dolge, nepotrebne debate in razprave. Človek je družabna žival. Nagnjen je k veliko govorjenja. Je zelo zgovoren. Ta govorniška navada je zakoreninjena v njem. Zelo ga moti, kadar ne more dobiti družbe. Ne zna se umakniti v samoto. Upoštevanje maune  je smrt in najhujša kazen zanj. Ženske so še bolj klepetave. Vedno povzročijo kakšen nepotreben prepir v hiši. Spokojnost doma je motena zaradi pretiranega govorjenja. Vedno predpišem vadbo maune  za vse in vsakogar, saj to pomaga pri ohranjanju energije, razvijanju volje in uživanju miru. Z zaobljubo molka se zlahka izognemo vsakovrstnim prepirom in nesporazumom, jezi, itd. Mauna  podeli največjo moč. Vsi člani v hiši naj se držijo molčečnosti dve uri dnevno in šest ur ob nedeljah ter cel teden ob daljših počitnicah. Tudi sicer se morajo pogovarjati čim manj. Govorite nežno. Med mauno morate živeti sami. Ne zahajajte v družbo. Svojih idej ne izražajte niti s kretnjami. "

Drugi kanal izdatnega trošenja energije je um. Potrata je posledica ohlapnega razmišljanja, skrbi, jeze in strahu. Tako kot se energijo zapravlja s pretiranim govorjenjem, se energijo zapravlja tudi z ohlapnim razmišljanjem. Če to miselno energijo ohranjamo tako, da se izogibamo ohlapnemu razmišljanju in skrbem, jo bo ostalo dovolj na zalogi, uporabna  za različne namene. Če to energijo varčujete, se boste počutili zelo močnega. Ne boste čutili izčrpanosti, tudi če boste imeli ogromno dela. Zelo pozorno boste morali paziti na svoje misli z introspekcijo in meditacijo. Morali boste preusmeriti miselno energijo v koristno razmišljanje. Prišlo bo do nekaj borbe na začetku. Po določenem času bo um naravno razmišljal o ugodnih, koristnih predmetih.

Naslednja stvar je skrb. Človek dobro ve, da bo dobil denarno nakazilo šele prihodnji četrtek, pa se bo kljub temu vsak dan vznemirjal in bo štirikrat dnevno obiskal pošto in večkrat vprašal poštarja. Vse to so skrbi. Človek ve, da je vse že urejeno s prarabdho. Ve, da Bog zagotavlja hrano za žabo, ki ostaja skrita med plastmi kamenja, in otroku v maternici. O tej temi bo govoril ure in ure, pa vendar ga bo skrbelo, kaj bo naslednji dan jedel, oblekel in podobno. Njegova vera je zelo majhna. Ima navado skrbeti. Energija skozi ta kanal močno uhaja. Preveč želja prinaša skrbi. Poslovnež se zapleta zaradi odpiranja prevelikega števila poslovalnic na različnih krajih. Njegova skrb se skokovito stopnjuje. To si je ustvaril sam. Veliko ljudi je v skrbeh, ker si lažno predstavljajo, da so slabši od drugih. Predstava o manjvrednosti in večvrednosti prinaša težave in skrbi. Ideje o večvrednosti in manjvrednosti so zgolj mentalne kreacije. Povsem iluzorna zadeva. Vse razlike so neresnične. Nikoli ne mislite, da ste slabši od kogarkoli. Nikoli tudi ne mislite, da ste večvredni. Če boste mislili, da ste boljši od drugih, se boste do njih začeli obnašati prezirljivo. Odstranite te ideje iz svojega uma. To povzroča nekoristne skrbi. Z nenehno meditacijo in koncentracijo boste morali um odvrniti od vseh nepotrebnih skrbi. Če ste zadovoljni, potem skrbi zlahka premagate. Znebiti se morate vseh vrst umskih slabosti, vraževerja, lažnih in izkrivljenih predstav, strahu in napačnih samskar. Ko se v umu pojavijo želje, jih ne poskušajte izpolniti. S postopno prakso lahko želje zmanjšamo. Če ustavite želje, lahko uničite skrbi in prihranite energijo.

Zdaj pridejo na vrsto namišljene fobije ali strahovi vseh vrst. Energija uhaja v to smer. Človek razmišlja: "Zbolel bom za pljučnico. Zdaj imam vročino in kašelj." Po nepotrebnem ga je strah. A vsaka bolezen se z (napačnim) razmišljanjem še okrepi. Običajna bolezen zaradi nepotrebnega strahu postane huda. Drugega človeka je strah kritike. Kaj je sploh kritika? To je le zvok. Je le le vibracija v etru. Zakaj se tako obremenjuješ? Zakaj si besen, če te kdo označi za psa?  Saj ti naenkrat ne zrastejo štiri tace. Ali pač? Začneš se boriti z njim. Tvoje oči postanejo rdeče. Vračaš mu s tem, da ga imenuješ osel. On se razjezi. Prepira se s teboj. Postaneta smrtonosna sovražnika. Ko narediš vičaro, to ni nič. Na ta način človek ustvarja težave in trpljenje. Opusti vse strahove. Vzdigni glavo kakor lev. Zatrdi: "Jaz sem utelešenje poguma. Nič ne more vplivati name. Sem nepremagljiv. Jaz sem nesmrtni Atman." Potegni pogum iz svoje notranjosti. Mnogi ljudje so tako plašni, da si ponoči ne upajo stopiti na plano in urinirati. Ponoči jih je strah gibanja po bazarjih. Celo če zagledajo mačko ponoči, se tresejo. Kakšna sramota! So tako plašni, da ne sprejmejo donosne službe v drugih okrožjih ali zveznih državah. Z majhno plačo bodo gnili v svojem domačem kraju. So utelešenje plahosti in ženske narave. So brkate-dame. Nekateri sanjasiji ponavljajo: "Śivoham, Śivoham", vendar se tresejo od strahu, ko so postavljeni pred majhen preizkus. Znojijo se in trepetajo, kadar jih obišče kakršna koli grozeča nevarnost. To so zenana-vedantinci. Ubogi nesrečni primerki. Vedno pravim, da lahko ropar postane dober vedantinec, če se njegova energija prične pretakati v duhovno smer, ker je popolnoma neustrašen in nima deha-adhjase. To je največja kvalifikacija za aspiranta. Vsi strahovi so namišljeni.  Nimajo realne osnove. Ko začneš resno razmišljati, se bodo razblinili kakor sneg pred soncem. Pomisli, da se ti približuje tiger ali lev in se boš moral soočiti z njim. Pomisli, da stojiš pred brzostrelko in in te bo zdaj zdaj odpihnilo. Črpaj pogum. Pomisli na Atmana. Pomisli na šloke oziroma kitice v 2. poglavju Gite, ki govorijo o nesmrtnosti duše. Vedno znova pomisli na vzvišene šloke iz Avadhuta Gite, ki govorijo o akšara-Atmanu. Počasi boš postal bolj hraber, čeprav ne naenkrat. Ugotovil boš, da pridobivaš pogum.

Človek zapravi veliko energije, ker se zelo pogosto jezi zaradi drobnih stvari. Celoten živčni sistem je razdražen in pretresen. Če to jezo nadzorujemo z brahmačarjo, kšamo, ljubeznijo in vičaro, lahko človek premakne goro. Jeza izbruhne tako nenadoma, da jo je težko obrzdati. Impulzi so zelo močni in ti impulzi nas nosijo. Če je človek previden, če ohranja svojo virjo, če razvija kšamo, če je vedno na preži, če opazuje svoje misli in dejanja, lahko pridobi ogromno moči in obvlada jezo. Jeza je največji sovražnik človeka na tej zemlji. Kdor je obvladal jezo, je že obvladal svoj um. Tri četrtine sadhane se s tem konča.

Skoraj vsi ljudje imajo navado, da se jim strese neke dela telesa, čeprav mirno sedijo. Prakriti si želi gibanja. To je njena svabhava. Človek, ki sedi na stolu in bere knjigo, trese stegna in noge. Ti se premikajo nezavedno. Tega gibanja ne more ustaviti, saj je postalo zakoreninjena navada. Energija uhaja tudi po tem kanalu. To je treba preprečiti. Opazuj različne dele telesa in jih umiri. Nekateri ljudje zibajo telo s strani na stran ali naprej in nazaj. Jogi ne bo nikoli počel tega. Sedel bo mirno in spokojno  pri čemer se noben del telesa  ne bo po nepotrebnem premikal v katero koli smer. Lahko obsedi kakor kip.

Sadhuji imajo navado tavanja in  z odvečno hojo zapravljajo svojo energijo. Ne morejo prakticirati nobene meditacije. Brž ko dospejo v vas, se počutijo precej utrujene in začnejo spati. V teh okoliščinah sadhana ni mogoča. Aspirant v čisti nivritti-margi se mora držati enega kraja in vaditi koncentracijo in meditacijo. Izogibati se mora predolgemu pešačenju. To vsakogar izčrpa in ga naredi neprimernega za aktivno delo.

Na zgornjih straneh sem podrobno opisal vse glavne odtoke energije in praktične, enostavne metode za ohranjanje energije. Na naslednjih straneh

boste našli številna druga koristna navodila za ohranjanje energije. Ta navodila boste morali vsakodnevno uporabljati v praksi. Varčevati morate z vso energijo in jo uporabiti za višje duhovne namene in dosežke v življenju. Vedeti morate, kako uravnavati energijo. Nekateri ljudje v uvodu  porabijo preveč energije za nepomembne zadeve, in ravno v času, ko želijo manifestirati svoje polne moči in polno energijo, se počutijo že precej izčrpani. Krasiti vas morata daljnovidnost in globoko razmišljanje.

V celoti razumite namen in cilj življenja. Naj vas skušnjave ne odnesejo. Maja je zelo močna. Bodite in živite v družbi mahatme. To je močna trdnjava, ki vas bo zaščitila v začetni fazi rasti. Razvijajte svoje notranje sposobnosti. Ohranite svojo energijo. Pridobite znanje o Jazu. Atman  je samozadosten. Vse lahko dobite tukaj. Razvijte vrline. Spomnite se osnove in vira. Ideal imejte vedno pred očmi. Uresničujte ga. Dvignite se nad posvetnost. Postanite velikodušna oseba. Prizadevajte si nestrpno in goreče doseči življenjski cilj. Določite svoj namen in cilj in zagotovo boste uspeli.

Na duhovni poti je veliko preprek, ob katere se spotikajo aspiranti. V naslednjem poglavju vam bom opisal paleto ovir skupaj s primernimi metodami za njihovo uničenje. Iskrenim aspirantom bo ta tema v veliko pomoč.

4. poglavje

PRIPRAVA NA JOGO

Očiščenje

Očiščenje je prvi del joge. Sredstva se razlikujejo pri radža  jogi, bhakti jogi, hatha jogi in karma jogi. V radža jogi,  Maharši Patandžali to imenuje krija joga, ki jo definira na naslednji način:

"Tapah svadhjajesvarapranidhanani krija-jogah – tapas (strogosti, pokora), študij in izročanje sadov dela Bogu, se imenuje krija joga." Pravila jame, nijame, asane, pranajame spadajo pod pokoro ali tapas. V hatha jogi obstaja šest očiščevalnih dejanj, in sicer dhauti, bhasti, neti, trataka, nauli in kapalabhati.

Obstajata dve vrsti očiščevanja: notranje ali umsko in zunanje ali fizično. Umsko očiščenje je pomembnejše. Telesna čistost je prav tako potrebna. Tega se lotimo z vzpostavitvijo notranje, umske čistosti, vedrino uma, osredotočenostjo, zavojevanjem (nemirnih) čutov in sposobnostjo za uresničitev Atmana. Praksa krija joge uniči hibe in moteče dejavnike v umu, s čemer ga pripravi za vstop v samadhi. V Giti (verzi 14-16, XVII. pogl.) najdemo definicijo tapas telesa, govora in uma.

Etično usposabljanje

Jama in nijama sta temelj joge. Očistita srce, čitto in um. Odpravljata človekovo kruto naravo. Dharana, dhjana in samadhi so popolnoma nemogoči brez te osnovne kvalifikacije. Če ste v njih utrjeni, bo samodejno sledil tudi samadhi.

"Ahimsa-satja-asteja-brahmačarja-aparigraha jamah: nenasilje, resnicoljubje, nekradljivost, vzdržnost in zavračanje (luksusa) oz. odsotnost kopičenja tvorijo jamo."
"Sauča-santoša-tapah-svadhjaja-Išvarapranidhanana nijamah: notranja in zunanja čistosta, zadovoljstvo, tapas, študij in čaščenja Boga tvorijo nijamo."

Med vsemi temi so ahimsa, satja in brahmačarja zelo, zelo pomembne. Pri brahmačarji se v um ne sme pojaviti niti ideja poželenja. Pravi brahmačari ne bo imel niti najmanj razlike v občutkih, ko se dotakne kamna, knjige, drevesa ali ženske. To je znak popolnega celibata.

Pomen jame in nijama

Nek zdravnik je zanemaril ustrezen študij fiziologije, ki zajema delovanje različnih notranjih organov ali drobovja. Ker je zanemaril fiziologijo, ni mogel razumeti patologije, ki predstavlja bolezensko fiziologijo. Zanemaril je pravilen študij patologije. Ni mogel pravilno razumeti diagnoze, s pomočjo katere se da razlikovati različne bolezni. Zanemaril je natančno preučevanje razpoznavne diagnoze in medicine. Zaradi tega bolezni ni znal pravilno obravnavati.

Če želite pravilno zdraviti primer, se morate dobro spoznati tako na diagnozo kakor tudi na medicino. Če želite diagnosticirati bolezen, morate

pravilno poznati patologijo. Če želite poznati patologijo, morate dobro poznati fiziologijo.

Na splošno se nevedni ljudje za začetek poskušajo lotiti meditacije in nato zaman poskušajo vstopiti v samadhi. Brez pravega etičnega usposabljanja. Nimajo štirih sredstev ali kvalifikacij. Nimajo titikše in drugih telesnih treningov. Jama in nijama sta temelj radža joge. Viveka in vairagja sta temelj džñāna  joge.

Če želite izkusiti samadhi, morate proces dhjane dobro poznati. Če želite vaditi dhjano, morate natančno poznati metodo dharane. Če želite usvojiti dharano, morate natančno poznati metodo pratjahare. Za uspeh pri pratjahari morate poznati pranajamo. Če želite vaditi pranajamo, morate dobro poznati asane. Preden se lotite le-teh, morate vaditi jamo in nijamo. Nima smisla skakati v dhjano brez različnih predhodnih praks. Znašli se boste v enakem položaju kakor ubogi zdravnik, ki ni znal diagnosticirati in pravilno zdraviti primera, ker je zanemaril študij fiziologije, patologije in medicine.

Podobno velja za džñāna  jogo. Če želite sakšatkara oz. samouresničitev, morate dobro poznati proces nididhjasane. Če želite nididhjasano, morate poznati manano. Če želite manano, morate poznati šravano. Če želite šravano, morate razviti mumukšhutvo, za le-to pa potrebujete samadhano, šraddho in uparati. Za uparati morate imeti titikšo, damo in samo. Če želite to, morate imeti vairagjo. Če želite vairagjo, morate imeti viveko. Viveka in vairagja sta osnova, na kateri nididhjasana stoji kot nadgradnja. Brez jame,  nijame, viveke in vairagje ne boste  ničesar dosegli.

Uničite nečistoče

Um ima tri vrste doš ali nečistoč, in sicer, malá, vikšepa in avarana. Šest strasti imenujemo malá. Mala je nečistost uma. To so: kama, krodha, lobha, moha, mada in matsarja. Odstranitev male pomeni očiščenje antahkarane ( čitta-suddhi ). Očiščenje je prvi del joge. Ko je antahkarana očiščena, se pojavi naravna težnja po osvoboditvi in popolnosti (siddhi). Samo izničenje male je mokša. Želja je tista, ki žene čute. Sattva-suddhi sestoji iz odprave teh strasti in nadzora čutov. Teh šest strasti je resna ovira za jogo. Treba jih je temeljito izkoreniniti. Popolnoma je treba pomesti z njimi. Ne smete dovoliti, da bi se nekje pritajile. Poleg zgornjih šestih strasti, obstaja še sedem drugih vrst nečistoč, in sicer: dambha, darpa, asuja, iršja, ahankara, raga in dveša.

Kama je želja različnih oblik. V posebnem pomenu pomeni poželenje. Krodha je jeza. Lobha je požrešnost. Moha je zabloda in zaljubljenost. Mada je ponos. Matsarja je zavist. Dambha je aroganca. Darpa je nečimrno vedenje, ko moški misli, da je boljši od vseh. Asuja je variacija zavisti, kadar je človek vznemirjen ob gledanju drugih oseb, ki so srečne in prav tako uživajo kakor on sam. Iršja je stanje privoščljivosti trpljenja drugim ljudem, pri čemer gre spet za variacijo zavisti. Ahankara je egoizem. Raga je navezanost. Dveša je odpor oz. odbojnost do nečesa.

Malo se lahko odstrani z niškama karmo in z razvijanjem različnih omenjenih vrlin. Vikšepa je nihanje ali premetavanje uma. To je mogoče odpraviti z upasano, pranava-džapo, koncentracijo in meditacijo. Avarana je tančica nevednosti, katero se odstrani s študijem vedske literature, meditacijo in samospoznanjem.

Gojite vrline

Razvijanje vrlin znatno pomaga pri doseganju umirjenosti čitte. To je učinkovita metoda za uničenje zlobnih vrittijev. "Maitri karuna mudita upekšanam sukha duhkha punja-apunja višajanam bhavanatasčitta-prasadanam: Prijateljstvo, usmiljenje, veselje in ravnodušje do predmetov, bodisi dobrih ali slabih, ki nas osrečijo ali onesrečijo, pomirijo čitto. Te lastnosti odženejo sovraštvo, ljubosumje in jezo, itd. Vsako vrlino lahko gojimo v srcu, tako kot se sadijo vrtnice na vrtu. Če začneš prakticirati dobrodelnost, bo tvoja požrešnost izginila. Razvoj ponižnosti bo uničil samovšečnost. Titikša, strpnost, potrpežljivost, vztrajnost, živahna volja, samozaupanje, vse to je potrebno za sadhake.  Z ljubeznijo, ponižnostjo in prijaznostjo lahko osvojite ves svet. Plemenitost, dobrohotnost, univerzalna ljubezen in pretanjen intelekt so štiri pomembne lastnosti, ki jih najdemo pri človeku, ki je dosegel višja stanja v jogi. Takšen človek bo jedro privlačnosti za tisoče, podobno kakor je sladka melodija flavte privlačna za krave.

Skopušnik je zelo daleč od Boga. Bog je skopuhu tako blizu kakor je severni tečaj južnemu. Razviti morate univerzalno ljubezen, spontano velikodušnost in liberalnost, izenačeno gledanje, stalno umsko ravnovesje, duh služenja itd., preden boste pripravljeni na dharano, dhjano in samadhi.

Razvijte potrpežljivost

Obstaja igra s kartami, s katero lahko razvijete potrpežljivost uma. Igra jo en sam posameznik. Vsak od vas bi moral poznati to igro. Na voljo je 9 vrstic kart. Karte lahko premikate iz ene vrste v drugo. Lahko zmanjšate ali odprete nove vrstice, vendar število ne sme presegati 9. Poskušati jih morate razporediti zapovrstjo od kralja, dame, poba, 10, 9, 8 itd. V štiri kolone kar, srcev, pikov in križev. To je tehnika igre.

Če ima aspirant na voljo nekoliko tovrstnega razvedrila, ne bo osamljen v odsotnosti prijateljev,  saj se mu odsvetuje prazno govorjenje z njimi. Živeti mora sam. Na začetku, ko je prikrajšan za vire svoijh užitkov, ga boli. Zato se v prvih dneh svoje sadhane, ko se po meditaciji počuti utrujenega, ko si želi malo rekreacije in sprostitve uma, lahko zateče k tej igri. Običajni ljudje morda ne bodo mogli razumeti koristnosti te igre. Namenjena je razvoju potrpežljivosti, koncentracije in kot koristno nadomestilo za prijetno družbo.

Igra je neke vrste razvedrilo, oblika umske rekreacije po opravljeni džapi, svadhjaji in dolgi meditaciji. To je koristno v slučaju družinskih ljudi. Ne morete se učiti ali opravljati džape vseh 24 ur. Um se počuti naveličano,  utrujeno. Želi raznolikost, nove občutke. Namesto da bi se jalovo pogovarjali z ljudmi drugačne miselnosti in v neprijetni družbi, lahko družinske osebe-aspiranti preživijo kratek čas v tej igri. Ko jih prevzame resnično zanimanje in užitek v meditaciji, ko se navadi na dolge ure meditacije, džape itd., lahko to igro opusti.

Zdravstvena pomoč za čitta-suddhi

Imejte nekaj zdravil, majhno homeopatsko škatlico ali majhno škatlico 12 biokemičnih tkivnih zdravil ali alopatsko skrinjico, ki vsebuje epsomsko sol, tablete aspirina, amritandžan, tablete kinina, borovo sol v prahu, borovo mazilo, jodovo tinkturo, vazelin, vinsko kislino, kalijev permanganat, povoje, bombaž itd. Naučite se odmerkov in načina zdravljenja bolezni ter uporabe zgoraj navedenih zdravil.  To je najboljša oblika niškama-karme za čitta-suddhi oziroma očiščenje uma.

Univerzalna ljubezen, spontana radodarnost, vrhunsko nesebično služenje revnim in svetim ljudem,  od prihodnosti distanciran duh, žrtvovanje ali deljenje z drugimi tistega, kar imamo, skrajna ponižnost, brezstrastna narava, popolno poznavanje šaster in filozofije - to so redke vrline svetega človeka.

Te krepostne lastnosti so bistvene za duhovni napredek. Razvijajte jih počasi eno za drugo. nekaj penijev Od vsake rupije svojega dohodka oddvojite nekaj centov za dobrodelnost. To počnite brez prestanka. Dobrodelnost je velika očiščevalka. Razširi srce. Služite svetnikom, onemoglim bolnikom, ostarelim in slepim. Nikoli se ne približajte bolniku ali sanjasiju s prazno roko. Ne kopičite denarja. To je velik greh. Denar je namenjen kozmični uporabi. Ne jejte ničesar, preden del tega ne razdelite drugim. Če obdržite več, kot je potrebno, storite greh. Služite vsem. V vsem služite Gospodu. Bodite prijazni do vseh. Služite revnim narajanom.

Svet se ne razlikuje od Brahmana. V Brahma-bhavi svet ne preneha obstajati, temveč se v njej razblini ideja, da je svet neka drugačna entiteta od Brahmana, in pojavi  se nova zavest, da je Brahman sarvatva. Pozorno si zapomnite to idejo: "Vse je Jaz. Vse je eno. Vse je Brahman." Če boste negovali to idejo, bo vaše nesebično služenje popolno.

Trataka

Trataka je srepo gledanje v določeno točko ali predmet brez mežikanja. To je posebej namenjeno razvijanju koncentracije. Čeprav je to ena od šat-karm (šesterice očiščevalnih vaj) hatha joge, je hkrati zelo koristna za učence džñāna joge, bhakti joge in radža joge. Ni nobene druge učinkovite

učinkovitejše za nadzor uma. Vztrajna postopna vadba izboljšuje vid. Odpravi vse težave z očmi. Mnogi so odvrgli očala, ko so se začeli ukvarjati s to prakso, ki razvija tudi moč volje. Odpravlja vikšepo. Umirja um. Razvija jasnovidnost, branje misli, psihične moči in druge siddhije.

Pred seboj namestite sliko Gospoda Krišne, Rame, Narajane, Devi ali svojega izbranega božanstva. Neprestano jo glejte, ne da bi pomežiknili. Zrite v glavo, nato v telo in nato v noge. Ponavljajte isti postopek znova in znova. Ko se vaš um umiri, zrite samo v izbrano točko. Bodite vztrajni, dokler ne začnejo teči solze. Nato zaprite oči in v mislih vizualizirajte sliko.

Tratako lahko izvajate na črni piki na beli steni pred seboj. Na list papirja narišite sliko OM (ॐ) in naredite tratako. Lahko jo izvajate v točki med obrvema in na konici nosu, notranjih čakrah, soncu, zvezdi ali svetilki. Za opis ostalih petih očiščevalnih vaj hatha joge si lahko preberete mojo knjigo Kundalini joga.

Vse to so vrste tapasa, ki jih Patandžali  uvršča v sistem krija joge kot del pripravljalnega procesa. Tapas je intenzivna strogost. Obvladovanje čutov v katerem koli obsegu je strogost. Nadzor govora in uma je največja strogost.

Kaj je bhakti?

Išvara-pranidhana je oblika bhakti joge. Bhakti je tanka  svilena nit preme, ki povezuje srce bhakte z Gospodovimi lotosovimi stopali. Bhakti je intenzivna predanost in najvišja navezanost na Boga. Bhakti je najvišja ljubezen do Boga. To je spontan izliv Preme do Ljubljenega. Je čista, nesebična, božanska ljubezen ali suddha prema. To je ljubezen zaradi ljubezni same. Pri tem ni niti kančka pogajanja ali pričakovanja česar koli. Tega višjega čustva se ne da opisati z besedami. Častilec (bhakta) ga mora iskreno začutiti. Bhakti je sveto višje čustvo z vzvišenim pridihom, ki bhakto združuje z Gospodom.

Sadovi bhakti

Bhakti zmehča srce in odpravlja ljubosumje, sovraštvo in poželenje, jezo, egoizem, ponos, aroganco itd. Vliva veselje, božansko ekstazo, blaženost in znanje. Predanemu častilcu pomaga, da je vedno v občestvu z Gospodom. Vse skrbi, strahovi in tesnobe, duševne muke in stiske docela  izginejo. Bhakto osvobodi iz samsaričnega kolesa rojstev in smrti. Doseže nesmrtno bivališče večnega miru, blaženosti in znanja.

Značilnosti bhakte

Bhakta ima te značilnosti. Ima izenačeno gledanje na vse. Do nikogar ne goji sovraštva. Ima zgleden značaj. On ni na nič navezan. Nima ideje o 'moj-e'. Njegov um je uravnotežen v bolečini in užitku, vročini in mrazu, ob pohvali in graji. Na denar gleda kot na prgišče kamnov. Ne čuti niti jeze niti poželenja. Na vse ženske gleda kakor na lastno mater. Na njegovih ustnicah je vedno ime Gospoda Harija. Vedno vzdržuje notranje življenje ali antarmukha vritti. Poln je miru in blaženosti.

Džapa

Džapa je ponavljanje katere koli mantre ali Božjega imena. Obstajajo tri  različie džape: vaikhari (verbalna), upamsu (šepetaje) in manasik (mentalna). Sadovi upamsu džape so tisočkrat večji kot pri vaikhari.

Učinkovitost džape je poudarjena glede na stopnjo koncentracije. Um mora biti osredotočen na Božanstvo. Le tako boste uresničili največje koristi mantre. Vsaka mantra ima ogromno moč. Mantra je gmota tedžasa ali sijajne energije. Preoblikuje mentalno substanco tako, da ustvarja določeno miselno gibanje. Ritmične vibracije, ki nastanejo s ponavljanjem mantre, uravnavajo nestalne vibracije panča koš (petih ovojnic). Brzda naravne težnje objektivnih misli uma. Pomaga sadhana-šakti in jo krepi. Sadhana-šakti se okrepi z mantra-šakti. Mantra prebudi nadčloveške moči, ko je enkrat prebujena mantra-čaitanja .

Očisti um, odstrani malo  oz. nečistočo in grehe. To očisti nadije in pranamaja-košo. Pri večini oseb zadostuje za pridobitev čitta-suddhi približno leto ali dva džape katere koli mantre. Mantra končno popelje aspiranta k njegovemu izbranemu božanstvu (išta devata).

Mantro ponavljajte nekaj tisočkrat na dan. Glede na svoje nagnjenje in okus izberite katero koli od naslednjih manter. Imejte šraddho in močno željo po osvoboditvi.

Mantro ponavljajte čim bolj zbrano. Uporabite mālo (rožni venec) iz 108 kroglic. Džapa naj ne bo niti zelo počasna niti prehitra. Prahlada je bil deležen Harijevega  daršana  s ponavljanjem mantre Narajana, Dhruva pa s ponavljanjem mantre Gospoda Rame. Zakaj ne bi tudi vi prečkali te strašne samsare z metodo džape?

5. poglavje

JOGIJSKE TELESNE VAJE IN PRANAJAMA

Koristi jogijskih vaj

Izvajanje jogijskih vaj prispeva k zdravju in dolgoživosti. Uravnava delovanje srca, pljuč in možganov. Spodbuja prebavo in kroženje krvi. Odstranjuje vse vrste bolezni. Njegov cilj je omogočiti človeku, da ima visok standard zdravja in vitalnosti.

Te vaje sestavljajo vadbo asan in pranajame, mudre in bandhe. Kot predhodnica tem naj učenci vadijo šat karme ali šest očiščevalnih vaj, in sicer, dhauti, basti, neti, nauli, trataka in kapalabhati. Za napredovanje na višje stopnje duhovne poti se je treba lotiti dharane, dhjane in samadhija. Za zagotovitev uspeha in popolnosti je zaželena čudovita kombinacija različnih vaj bhakti joge, radža joge in džñāna joge.

Maharši Patandžali to opredeljuje kot "Sthirasukham asanam". Vsaka stabilna, udobna drža je asana. Vadba asan je pomembna za hatha jogije, radža jogije in bhakte, ki meditirajo o saguna Brahmanu. Za džñānije ni potrebna nobena specifična asana. Meditira lahko celo v spalni drži. (murdhasana), ležeč v fotelju ali med hojo. Na splošno osebe po 40. letu starosti težko tri ure neprekinjeno sedijo v padmasani. Kosti in mišice postanejo toge. Starejše osebe, ko se utrudijo po uri, se lahko naslonijo na steno in iztegnejo noge, nekje je v kotu sobe, kjer mu obe steni nudita stransko oporo. To je najbolj udobna drža. Če meditirajo v spalni drži, jih brž preseneti spanec. To je težava. Biti morajo na preži. Mladi naj za meditativne namene vadijo padmo ali siddha asano, pa še različne druge asane, ki so namenjene vzdrževanju brahmačarje in dobrega zdravja.

Asana džajo ali asana siddhi ste osvojili, če lahko neprekinjeno polne tri ure sedite kot kip. V prvem letu tečaja predpišem triurno vadbo asan. Ko med tako dolgo vadbo asan začutite bolečine v nogah, si za nekaj minut pretegnite noge in se ponovno usedite v asano. V enem letu boste popolni pri izvedbi asan.

Padmasana

Padmasana pomeni "lotosov položaj". Znana je tudi kot kamalasana. Padmasana in siddhasana sta najprimernejši za namene džape, meditacije in za vadbo pranajame.

Sedite na tleh tako, da noge iztegnete naprej. Nato desno stopalo položite na levo stegno, levo stopalo pa na desno stegno. Roke držite na kolenskih sklepih.

Lahko prekrižate prste in sklenjene dlani držite nad levim gležnjem. Obrnite se proti severu ali vzhodu.

Siddhasana

Poleg padmasane je siddhasana najpomembnejša. Če obvladate to asano, boste pridobili veliko siddhijev. Celo debeli ljudje z velikimi stegni lahko zlahka izvajajo to asano. Mladi brahmačariji, ki se poskušajo ustaliti v celibatu naj vadijo to asano.

Eno peto položite na zadnjik, drugo peto pa držite pri korenu reproduktivnega organa. Stopala ali noge naj bodo tako lepo položene, da se gleženjski sklepi dotikajo drug drugega. Roke lahko položite kot pri padmasani.

Knjige o hatha jogi obilno hvalijo prednosti in koristi padma in siddha asane. Kdor četrt ure dnevno sedi z zaprtimi očmi v kateri izmed obeh,  osredotočen na Boga, uniči vse grehe in doseže mokšo. Ti asani  sta koristni za zdravljenje revmatizma in nasploh ohranjata sistem v dobrem stanju. Čistita in krepita živce nog in stegen. Zelo sta primerni za vzdrževanje brahmačarje.

Širšasana

Razgrnite štirikotno odejo. Sedite na obeh kolenih. Prekrižajte prste in jih položite na tla do komolca. Zgornji del glave držite na sklenjenih prstih ali med obema rokama. Počasi dvignite noge do navpične lege. Bodite stanovitni, dokler lahko, nato pa počasi spustite noge. Asano izvajajte zelo počasi, brez sunkov. Med stojo na glavi dihajte počasi skozi nos in nikoli skozi usta.

Ko se začnete učiti te asane, lahko položite dlani na tla, vsako na svojo stran glave. To vam bo olajšalo prakticiranje. Ko se naučite ravnotežja, lahko začnete metodo s sklenjenimi prsti. Prosite prijatelja, naj vam pridrži noge ali si pomagajte s steno, v začetni fazi vadbe.

Pandit Raghunath Šastri v Badri Narajanu ima zelo rad to asano in jo izvaja po 2 do 3 ure naenkrat. Pravi, da to samo po sebi vodi v naravno pranajamo in samadhi. Noben dodaten napor ni potreben. V Varanasiju živi jogi, ki skoznjo vstopi v samadhi. Če opazujete dihanje, boste opazili, da postaja vse finejše. Na začetku vadbe utegnejo nastati manjše težave pri dihanju. Z napredovanjem v praksi pa to izgine. V tej asani boste odkrili pravi užitek, vznemirjenje duha. Śri P.V. Ačarja izvaja to asano 45 minut zjutraj in zvečer tik pred meditacijo. Ugotavlja, da je to zelo koristno za meditativne namene, saj se možganski centri prekrvavijo. To mi je omenjal zelo pogosto. Delujejo zelo učinkovito. V tej asani lahko možgani namreč črpajo veliko prane in krvi. Med vadbo lahko precej jasno slišite zvoke anahate. Prisluhnite jim. Besede ne morejo ustrezno opisati blagodejnih rezultatov in učinkov. To je panacea, vsestransko zdravilo, suverena učinkovina za vse bolezni. Spomin se čudovito izboljša. To izboljša psihične sposobnosti.  Sedenje v meditaciji, ki sledi širšasani, prinaša mnoge koristi. Spolno energijo pretvori v odžas-šakti, duhovno energijo. Krepi, spodbuja, in oživlja.

V Jogatattva upanišadi je rečeno: "Prvi dan naj se jogi za trenutek postavi na glavo z dvignjenimi stopali. To obdobje potem vsak dan postopoma podaljšuje. Gube in sivi lasje bodo izginili v treh mesecih. Kdor jo vadi vsak dan tri ure, premaga čas."

To zelo pomaga pri brahmačarji. Prebuja kundalini šakti. Odpravlja zastoje v testisih in preprečuje mokre sanje, spermatorrhoea. Izboljša vid. Śri Takore Dvarak Singhdži iz Sitapurja, si je z izvajanjem te asane znatno izboljšal vid. Odpravi lahko vse bolezni oči, ušes, nosu, glave, grla in želodca, genitalno-urinarnega sistema, jeter, vranice in pljuč. Ugodno deluje na gluhoto, gonorejo, sladkorno bolezen, astmo, tuberkulozo, zaprtje, ledvične kolike, sifilis itd. Je močan očiščevalec krvi, možganski in živčni tonik. Povečuje prebavne ogenj, džatharagni.  To asano sem predstavil v Sitapurju. Tam zdaj vlada širšasansko vzdušje. Mnogi jo sistematično vadijo in spoznavajo njene čudežne učinke. Odvetniki, okultisti in misleci bodo izjemno cenili to asano.

Sarvangasana

To je še ena pomembna asana. Ležite na hrbtu. Počasi dvignite noge povsem navpično. Hrbet podprite z obema rokama. To je lahka asana. Širšasana je nekoliko težja. Osredotočite svoj um na vratni predel ščitnice. To asano vadite od 5 do 20 minuti, dvakrat na dan. Pri tem pritisnite brado ob prsni koš. Nato počasi spustite noge.  

Ti dve asani sta mi zelo všeč. Osebam, ki se obrnejo name, v glavnem priporočam ti dve asani v kombinaciji s paščimotanasano. Začel sem izvajati širšo-sarvango propagando. Samo te tri asane vas lahko ohranijo popolnoma zdrave. Ni vam treba hoditi na dolge sprehode ali se ukvarjati s telesno vadbo. Telesna vadba potegne prano ven. Asane jo kanalizirajo v notranjost. Asana razporedi prano povsem enakomerno po različnih telesne sisteme. Zato so učinki v teh dveh primerih različni. Asana ni le fizična, ampak tudi duhovna, saj prebuja kačjo moč, kundalini šakti, in tvori tretji ud radža joge. Določena asana odpravlja določeno bolezen. Spoznajte čudovito moč asan. Sarvangasana centralizira krvni obtok v hrbtenici in lepo hrani vse živčne končiče v hrbtenjači. Razen s to asano živčni končiči nimajo prilike za zadostno prekrvavljenost.

Pri tej praksi je ščitnica, ki se nahaja malo nad dnom vratu, ustrezno oskrbovana. Ščitnica je endokrina žleza brez kanalov, a s skrivnostnim notranjim izločanjem, ki se absorbira neposredno v kri. Ščitnica ima čudovito vlogo tako pri telesni presnovi, kakor tudi pri rasti, zgradbi in razvoju. Metabolizem je vsota konstruktivnih in destruktivnih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Ta ščitnica deluje v povezavi z drugimi žlezami brez kanalov, kot so hipofiza, epifiza, nadledvične žleze, jetra, vranica, testisi itd. Če je ščitnica obolela, vse druge žleze trpijo. Nastane začaran krog. Sarvangasana ohranja zdravje ščitnico. Zdrava ščitnica pomeni zdravo delovanje vseh organov v telesu.

Sarvangasana ohranja hrbtenico zelo prožno. Elastičnost hrbtenice pomeni večno mladost. Sarvangasana prebudi kundalini, preprečuje mokre sanje, odpravlja zaprtje, pomaga pri prebavi, poživlja srce, čisti kri, tonizira živce in možgane in odpravlja vse bolezni. Sarvangasana daje energijo, spodbuja in oživlja. Tečaj sirša-sarvanga deluje na telo zelo pomlajevalno, v izogib presajanju opičjih žlez.

Paščimottanasana

Vsedi se na tla in iztegni obe nogi, ki naj bosta togi kakor palica. Z rokama se primi prstov na nogah. Čelo počasi položi na obe koleni. Lahko se upognete še bolj in držite glavo med stegni. To zmanjšuje količino maščobe in spodbuja prebavni ogenj. To je koristno pri vseh boleznih in za zdravljenje povečane vranice.

Sukhapurvaka pranajama

(ENOSTAVNA IN UDOBNA PRANAJAMA)

V sobi za meditacijo se pred sliko svoje Išta devate (izbranega božanstva ) vsedi v položaj padmasane ali siddhasane.   S palcem zapri desno nosnico. Zelo, zelo počasi vdihni zrak  skozi levo nosnico. Potem z mezincem in prstancem desne roke zapri levo nosnico. Zrak zadržuj tako dolgo, kolikor je še udobno. Nakar po odmiku palca zelo, zelo počasi izdihni skozi nosnico. Polovica postopka je končana. Zatem potegni zrak skozi desno nosnico. Zadrži ga kakor prej in ga zelo, zelo počasi izdihni skozi levo nosnico. Vse teh šest korakov sestavlja eno pranajamo. Naredi 20 krogov  zjutraj in prav toliko zvečer. Postopoma povečuj število. Vzdržuj občutje (bhavo) oz. miselno naravnanost, da vse daivi sampat  (božanske lastnosti), npr. usmiljenje, ljubezen, odpuščanje, mir, veselje itd, ob vdihu vstopijo v vaš sistem in vse asuri sampat (demonske lastnosti, kot so poželenje, jeza, pohlep itd. skupaj z izdihom odidejo. Ponavljajte OM ali Gajatri ali katero koli mantro med purako (vdihom), kumbhako (zadrževanjem) in rečako (izdihom). Sadhaki, ki delajo težka dela, lahko dnevno opravijo 320 kumbhak v štirih seansah, torej po 80 med vsakim sedenjem.

Ta pranajama odpravlja vse bolezni in čisti nadije, umirja um v zbranost, izboljšuje prebavo, povečuje prebavni ogenj in apetit, pomaga ohranjati brahmačarjo in prebudi kundalini, ki spi v muladhara čakri. Čiščenje nadijev se bo hitro začelo. Izkusili boste celo levitacijo (dvig telesa v zrak).

Bhastrika pranajama

Kakor se kovačev meh nenehno širi in krči, podobno počasi vdihujte zrak z obema nosnicama in napolnite abdomen, se pravi trebuh; nato ga hitro iztisnite (pri tem ustvarite zvok, podoben mehu). Desetkrat do dvajsetkrat hitro vdihnite in izdihnite.

Nato izvajajte kumbhako tako dolgo, kakor zmorete, po globokem vdihu in počasi izdihujte. Bhastriko izvajajte trikrat. Nikdar vas ne bodo mučile nobene bolezni. Vedno boste zdravi. To lajša vnetje grla, povečuje prebavni ogenj, uničuje sluz, odpravlja bolezni nosu in prsnega koša in odpravlja astmo, tuberkulozo itd. Spodbuja dober apetit.

Sitali pranajama

Skozi usta (s stisnjenimi ustnicami in jezikom) vdihnemo zrak s sikajočim zvokom su in počasi napolnimo pljuča. Zadržite ga tako dolgo, kolikor vam je udobno. Zatem počasi izdihnite skozi obe nosnici. To izvajajte vsak dan. Na ta način se prečisti kri ter prežene žejo in lakoto. Odpravlja bolezni, kot so prebavne motnje, žolčne težave, sluz, gulmo, pliho, tuberkulozo, vročino in druge bolezni.

Maha mudra

Z levo peto pritisnite na zadnjično odprtino. Iztegnite desno nogo. Z obema rokama se primite za prste na nogi. Stisnite brado ob prsni koš. Stisnite grlo (ne da bi izdihnili) in uprite pogled med obrvi. Praksa te mudre zdravi tuberkulozo, zaprtje, povečanje vranice, prebavne motnje in vročino. Pravzaprav zdravi vse bolezni.

Uddijana bandha

Izdihnite. Mišično steno trebuha potegnite notri, da se dotakne hrbtenice. Izvajajte pet ali šestkrat na dan. To zmanjšuje količino maščobe, odpravlja zaprtje, povečuje prebavni ogenj, zmanjšuje povečanje vranice in navlaži črevesje. Kdor to izvaja, premaga smrt. To združeno prano-apano preusmeri v sušumno. To je najboljša od vseh bandh. To je zelo dobro za zdravje. Izvajajte jo vsak dan. Spodbuja dober apetit.

6. poglavje

UM IN NJEGOVE FUNKCIJE

Bistvo sadhane

Radža jogi se skozi osem stopenj počasi vzpenja po jogijski lestvici, in sicer... jama, nijama, asana, pranajama, pratjahara, dharana, dhjana in samadhi. Najprej se loti etičnega usposabljanja in z namenom tovrstnega očiščenja izvaja vaje jame  in nijame. Temu sledijo umirjeni položaji, asane. Potem vadi pranajamo, da umiri svoj um in očisti nadije. Nazadje z vadbo pratjahare, dharane in dhjane doseže samadhi. S pomočjo samjame pridobi različne siddhije. Skratka, brzda vse mentalne modifikacije, ki izhajajo iz uma.

Hatha joga se ukvarja s fizičnim telesom in nadzorom dihanja. Radža joga se ukvarja z umom. Radža joga in hatha joga sta soodvisni. Radža joga in hatha joga sta nujno komplementarni. Nihče ne more postati popoln jogi brez poznavanja in prakticiranja obeh. Pravilna radža joga se začne tam, kjer se pravilno izvajana hatha joga konča. Hatha jogi začne svojo sadhano s telesom in prano, radža jogi pa z umom, džñāna jogi pa z buddhijem in voljo. To je glavna razlika. Da bi dosegli uspeh v radža jogi, bi morali temeljito poznati skrivnosti uma in način, na katerega ga je mogoče nadzorovati.

Učenec hatha joge bi moral poskušati prebuditi kundalini šakti, ki miruje v muladhara čakri, s pomočjo asan, pranajame, muder in bandh. Poskušal naj bi združiti prano in apano ter ju združeni poslati skozi sušumna nadi. Z zadrževanjem diha se poveča toplota, pri čemer vaju (zrak) skupaj s kundalini energijo vzdižno napreduje skozi različne čakre do sahasrara čakre.  Ko se kundalini  združi v sahasrara čakri z Gospodom Šivo, jogi doseže samadhi in uživa vrhunski mir, blaženost in nesmrtnost.

Razvoj uma

Um se 'predstavlja' v treh različnih fazah. Začne se z zdravo pametjo, ki jemlje stvari  takšne, kakršne se zdijo čutom. Pri tem se sploh ne sprašuje, ali so resnične ali idealne; ali so izolirane same zase ali povezane z nekim temeljnim načelom. Večina ljudi nikoli ne preseže, ker tega dejansko ni sposobna, zdravorazumskega pogleda na svet. Menijo, da vse znanje prihaja od zunaj in da človeški možgani pasivno sprejemajo vtise o zunanjih stvareh.

Ko zdrava pamet doseže zadostno rast, se pri peščici inteligentnih prebudi znanstveni razum ali znanstveno razumevanje. Svet, ki se je zdravemu razumu zdel kot niz zaporednih dogodkov brez bistvene vzajemne povezave med njimi, se zdaj začne obravnavati kot stalen niz različnih pojavov, ki jih povezuje zakon vzročnosti. Nič ni svobodno, vse je iz nuje vpeto. Če vpeljemo potrebne vzroke, bo sledil želeni učinek. Znanstveniki menijo, da človeški um ne more preseči teh pojavov in njihovih enotnih zakonov. Kaj je noumenon (lat.) oziroma oživljajoče počelo teh zakonov, je točka, kjer se znanstveno razumevanje ustavi. Vse, kar je onkraj tega, je terra incognita. 

Viveka ali filozofski čut nato priskoči na pomoč znanstvenemu obupancu, kar je posledica tega, da je misleči ego ujet v okove nujnosti. Razmišljajoči ego - subjekt - odlikuje notranje prepričanje, da je svoboden, čeprav se giblje v sferi zunanjih predmetov, ki jih tako rekoč veže zakon nujnosti.  Zunanje načelo, imenovano um, ki po (nepisanem) pravilu ne razlikuje med subjektom in objektom, mu je vsililo to pomanjkanje svobode, ki se dozdeva kot garanje. Filozofski čut ali razum poskuša raziskati načelo zedinjenosti, ki je referenčna točka vseh različnih eksistenc in ki presega navidezno različnost stvari. Vse razlike črpajo svoj pomen, sam lastni obstoj, iz te resnične istovetnosti subjekta in objekta, ki sta bila označena kot antagonistični načeli.

Um (kot antahkarana ali čitta) ima dele. Zaradi tega ni nekaj večnega, saj ima začetek in omejen obseg, ki je stvar končnih razsežnosti. Je sijoč, prozoren in lahek, kot so sončni žarki, pa tudi gibljiv. Je nekakšna sevalna snov. Um je po svoji bistveni naravi zavest. Radžasični um je atomski. Sattvični um je vseobsegajoč. Um je torej atomski (anu ) kakor šivankino uho in hkrati vseprežemajoč (vibhu ). Um je atomičen, ker lahko pozna le eno stvar naenkrat. Je kakor vratar, ki lahko naenkrat dovoli vstop le eni osebi, eni ideji. Ko je mala oziroma nečistost odstranjena, postane satvičen in vseprežemajoč. Sattva je um jogijev. Nadum je Brahman. Umsko življenje je eno. Zaradi vritti bhede (vidik delovanja), en um prevzame štiri imena, in sicer: manas, buddhi, čitta in  ahamkara. Um ni tog, v smislu stalno enake konfiguracije, ampak je elastičen. Dejansko se razteza ko žarek (čeprav v dejanju spoznanja ne zapusti telesa v celoti), do predmeta zaznave, ga ovije in privzame njegovo obliko. Vedanta ne trdi, da um izhaja iz materije v fizičnem smislu, ampak v osnovi in v bistvu sta eno, in sicer čista zavest (čit), ki se poudarja ali napaja na en ali drug način. Sta različna načina ene same moči (šakti), nekakšna ‘snov-energija’.

Teorija zaznavanja

Um (antahkarana) je sestavljen iz delov in se lahko giblje v prostoru. Um se spreminja in razlikuje. Um se lahko premika s kraja na kraj in privzame obliko zaznavnih predmetov. To gibanje do predmeta in privzemanje njegove oblike se dejansko zgodi. V naravi ni nič statičnega. Zlasti um se vseskozi zavestno ali nezavedno spreminja. Um je sijoča, prozorna in lahka snov in zato skozi čutni organ lahko potuje podobno svetlobnemu žarku. Um je torej aktivna sila, oblika splošne dejavne moči ali šakti. Kot možgani (organ uma) ostaja zaprt v organski, trdni ovojnici in zaradi te navidezne zaprtosti ga domišljija rada naslika kot izoliranega od zunanjega sveta, čeprav je ta dejansko v stalnem stiku z njim prek subtilne in stalne izmenjave tajnih dejavnosti. Um ni nekaj statičnega, pasivnega in le sprejemljiv. Dejavno sodeluje pri zaznavanju tako zaradi svoje dejavnosti in obenem zaradi narave te dejavnosti, ki jo povzročajo njegove latentne težnje, samskare. Naslednji znani odlomek iz Vedantaparibhaše opisuje zaznavanje.

"Kakor lahko voda iz rezervoarja teče skozi kanal na parcelo in privzame njegovo obliko (kvadratno, trikotno ali kakršno koli drugo obliko), tako se sijoči um (taidžasa antahkarana) prelije skozi oko ali kateri koli drug organ zaznave  do kraja, kjer je predmet in se preoblikuje v obliko tega predmeta. Ta modifikacija antahkarane se imenuje vritti. Prof. P. N. Mukopadhjaja ugotavlja: "Zahodna psihologija nam nudi enostranski pogled na zaznavanje: zunanji dražljaj, ki deluje na čutilo, npr. etrski val, ki deluje na mrežnico. Um se pozunanji oz. izstopi kot sevalna energija in privzame obliko predmeta. Antahkarana naj bi bila stvar, ki, bodisi da je satvična (zavest-razkrivajoča) in taidžasična (sevalna), lahko izstopi oz. se pozunanji in vdre v tamasično (zakrivajočo skorjo zavesti v obliki predmeta, t.j.višaja čaitanja), jo ovije in prežame s svojo lastno svetlostjo (nekako tako kot rentgenski žarki, ki so sami po sebi navadno nevidni, a nepresojne reči naredijo prosojne) in s tem odkrije bistveno istovetnost med seboj in objektom; in prav odkrivanje te bistvene istovetnosti med zavestjo kot spoznavalcem (pramatri čaitanja) in zavestjo kot spoznanim (višaja čaitanja) ter med zavestjo kot védenjem (pramana čaitanja) in zavestjo kot objektom (višaja čaitanja) je bistvo zaznavanja po mnenju vedante."

Čisti in nečisti um

Obstajata dve vrsti uma ali bolje rečeno dva vidika uma, višji manas in nižji manas. Teozofi ta nižji manas označujejo z izrazom  kama manas, um želja. Nižji manas je znan pod imeni asuddha manas, nečisti um, nagonski um, vegetativni um itd. Višji manas nosi ime satvični um, suddha manas ali nadzavestni um. Pod izničenjem uma je mišljeno uničenje nižjega uma, torej nagonskega uma. Satvični um se vedno obdrži tudi pri džñāniju. On uporablja um in telo kot orodje. Poznamo uničenje uma z obliko (svarupanasa) in brez nje (arupanasa). Svarupanasa ali popolno izničenje uma se zgodi v videha kaivalji. Uničenje uma z obliko in brez oblike se imenujeta gauna manonasa in mukhja manonasa. Śri Rama pravi Śri Hanumanu v Muktikopanišadi: "Uničenje manasa se zgodi na dva načina, in sicer z obliko in brez oblike. Uničenje tistega z obliko se nanaša na dživanmukto, medtem ko se uničenje tistega brez oblike nanaša na videhamukto." Ko je mala  popolnoma odstranjena, nagonski um umre, in sattvični um, višji manas ostane. Ko dživanmukta zapusti telo, se višji manas popolnoma izniči. Absorbira se v Brahmanu, saj se pretvori v Čaitanjo. Čisti um je Brahman sam. Tako kot se kafra v prisotnosti ognja spremeni v ogenj in absorbira v ogenj, ko zgori, tako tudi um, ko je očiščen, privzame naravo Brahmana. Tako kot voda v posodi, ko vanjo vržemo košček soli, postane slana, tako tudi um v prisotnosti Brahmana, ko je prečiščen, postane po svoji naravi enak Brahmanu.

Po odstranitvi šestih strasti iz uma ta očiščeni um postane vaš Guru. Za vsak dvom je iz uma slišati glas, Kadar se v vašem buddhiju pojavi dvom, se vsakič oglasi um, zatorej se usposabite za pozorno in natančno poslušanje subtilnega, tihega glasu. Vse znanje prihaja od znotraj.

Um pri džñāniju

Tako kot um v globokem spanju zavzame finejše stanje, je pri džñāniju

 um ravno tako v subtilnem stanju.

V nirvikalpa samadhiju um ni popolnoma uničen. Zavzame takšno fino tanje kakor v globokem spanju.  V nasprotnem primeru je različna dejanja, ki jih opravlja džñāni, recimo prehranjevanje, kopanje, iztrebljanje, itd.,  nemogoče pravilno razložiti. Džñānijevo telo se obdrži za uživanje prarabdhe. Uživanje je mogoče doseči le prek vrittijev. Užitek in bolečino je mogoče izkusiti le prek vrittijev. Zato se džñāniju pojavijo ti vrittiji, da bi izkusil svojo prarabdho. To ga ne prizadeva, saj se stalno istoveti s svarupo, Brahmanom in ne s tem telesom. To je povsem drugo vprašanje. Toda telo bo zagotovo prizadeto, če se razvije karbunkel.  

Um, brez vrittijev, s samskarami, je poimenovan samo kot potencialni um. Um se druži z dvema stvarema, bodisi s predmeti prek vrittijev med zaznavanjem ali s samskarami. V savikalpa samadhiju obstaja ta oblika potencialnega uma. Radža jogi v savikalpa samadhiju deluje s pomočjo tega potencialnega uma. Če je tudi ta potencialni um uničen, vstopite v čisti nirvikalpa samadhi.

Džñāni vstopi v nirvikalpa samadhi ali asampradžnjata samadhi ali nirbidža samadhi (samadhi brez semen ali samskare) s preprosto mislijo. Hatha jogi vstopi v samadhi s prebujanjem kundalinija. Vstopiti v samadhi s preprosto mislijo je veliko težje kakor s prebujanjem kundalinija.  

Osa si najde gosenico (ki bo gostila ličinke njenih izleženih jajčec) in jo položi v satovje, močno jo večkrat piči ter zapre odprtinico v satju. Gosenica ne more pozabiti bolečega osjega pika. Neprestano se spominja ose in z nenehnim razmišljanjem o njej se “razvije” v oso in se izvali iz satovja. Tako ima tudi aspirant džñāna joge pred seboj mentalno sliko upanišadskega Brahmana, ki se je izoblikovala s pomočjo šravane in manane, in, skladno s to analogijo, nenehno meditira o tej sliki in postane ta slika, Brahman. Kakor razmišlja, takšen tudi postane. Um postane to, o čemer intenzivno meditira. Neskončno se razširi in se zlije z Brahmanom. Um je atomski in  tudi vseobsegajoč. Um se lahko naenkrat ukvarja le z enim sporočilom ki ga prejme prek čutil. Ne more istočasno videti, slišati, vonjati. Torej je um atomičen. Ko je očiščen s samadhijem, se razširi in postane vseobsegajoč.

Ko stojiš na morski obali in opazuješ neizmerno morje, se um razširi. Počutiš se zelo navdušenega. Podoben užitek nastopi ob razširitvi uma, ko se ozreš naokoli z vrha hribovja Mussorie. Ko se ti odpre razgled na prostrane radžastanske ravnice, se um razširi. Ko prideš iz meditacijske sobe in pogledaš neskončno modro nebo, se um se razširi. Pozoren bodi na tovrstna doživetja.

Um - prestrašena ptica

Lačen jastreb preganja ptico, da bi jo ujel. Ptica pobegne in prileti v sobo, da bi se zaščitila. Ko pride ven, jo spet preganja jastreb. Spet pobegne v notranjost hiše. Kasneje spet pride ven. Ponovno jo preganja jastreb. Ptica se ustraši in postane nemirna. Podobno je z umom novincev na začetku meditacije. Poskuša iti v jathasthano, spet izstopi in kot prestrašena ptica frfota od predmeta do predmeta. Spet se nekoliko približa svojemu prvotnemu sedežu. Spet pride ven. S stalno in vztrajno prakso boste morali odmakniti um stran od čutnih predmetov in ga z nenehno nididhjasano trdno usmeriti na Atmana. Razmišljanje, koncentracija, prizadevanje za ločevanje od telesa in bhavana tvojega bitja - tihe priče umskih sprememb, morajo iti z roko v roki. Subtilen intelekt, izostren z meditacijo, močjo in naporom so bistveni dejavniki uspeha. Izjemna potrpežljivost, dhriti, utsaha, lastnost vitalne volje, so absolutno nujni za dosego cilja. Te vrline je treba gojiti počasi in vztrajno. Izogibajte se nepotrebnim skrbem. Ne bodite nervozni. Ne bodite nedejavni. Ne zapravljajte časa. Ne skrbite, če pride do zamude pri nadaljnjem napredku. Hladno počakajte. Zagotovo vam bo uspelo, če ste iskreni, če imate močno mumukšutvo, če imate močno vairagjo. Ptica je poskušala izprazniti oceansko vodovje s travno bilko. Nič je ni zaustavilo pri tem izpraznjevanju, ki se ga je lotila s  podvojeno energijo. Zgledujte se po njej glede močne potrpežljivosti in vztrajnosti.